
Wherever you go, go with all your heart.
― Confucius
Preglednejši izbor je podan na povezavi: REPORTAŽE.
Kontakt: info@almiracatovic.com
***

»Stara sem bila 41, ko sem zatipala bulico v levi dojki. Osebni zdravnik me je napotil na torakalni oddelek, kjer naj bi bulico odstranili in tkivo poslali na pregled, a ko sem se zbudila iz narkoze, sem bila brez dojke.« Tako danes 63 letna Silva Krsnik prične svojo zgodbo o raku, ki ji je pred 22 leti spremenil življenje. Zgodba je prejela nagrado za najboljšo reportažo na Slovenia Press Photo: SILVA: KO TRAVMATIČNA IZKUŠNJA POSTANE ZGODBA UPANJA.
***

Muzej ob vznožju Donačke gore, v avtentični štajerski krajini, je prizorišče etnografske prireditve, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. V največjem muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem, ki je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, Muzej na prostem Rogatec, je potekala: LIKOF NA TABERHI: 21. ETNOGRAFSKA PRIREDITEV.
***

Sredi ravnic, se kakor kraljica bohoti Ptujska Gora, od koder se pogled razprostira po celotnem Dravskem polju pa vse do Kamniških Alp in na kateri kraljuje v veličastnem svetišču Marija s široko razprtim milostnim plaščem. Na 352 metrov visokem griču so ljudje romali od nekdaj, čeprav se pisna zgodovina prične z listino iz leta 1398 in postavitvijo cerkve, ki danes velja za zakladnico gotskega kiparstva: VELIKA DARILA PTUJSKE GORE.
***

Štanjel, eno najstarejših in najlepših naselij na Krasu, kjer pravljične poti se vijugajo na planoti in v čigar kamnu se odseva zgodba tega magičnega prostora. Kraj je dobil ime po zavetniku cerkve, svetem Danijelu. Krasijo ga slikovite ozke ulice s kraškimi kamnitimi hišami, ki so terasasto razporejene proti vrhu 363 metrov visokega griča Turn. Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa je bil tudi v času antike. Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Vrhunec razvoja pa je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb: ŠTANJEL: BISER NA KRASU.
***

Grad, ki kakor da je zrasel iz skale, danes sameva, na njegovih visokih in več metrov debelih zidovih se vzpenja bršljan, ki poslopju riše podobe obraza in oči. Spremljata ga mir in tišina ter šelestenje gozda, ki ga obkroža. Z njim povezano je ime družine Auersperg, ki je bila najvplivnejša plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in vplivnejših plemiških družin v habsburški monarhiji: GRAD TURJAK SKOZI ČAS.
***

Na obrobju Maribora stoji čudovit grad, dvorec Betnava. Še pred leti je bila to čudovita lokacija za številne poroke in zakonske obljube, danes pa grad sameva in propada. Območje, na katerem grad stoji ima posebno vibracijo in je bilo naseljeno že v prazgodovini in rimskem obdobju, ljudsko izročilo pa omenja, da je na območju Betnave pogreznjeno Belo mesto: DVOREC BETNAVA IN SKRIVNOST BELEGA MESTA.
***

Renesančno baročni dvorec z romantično podobo že stoletja privablja številne goste. Razvil se je iz srednjeveškega stolpa, ki so ga Celjski grofje leta 1436 podelili Jakobu Strmolskemu. Ime se je ohranilo, čeprav je dvorec v preteklosti zamenjal kar nekaj lastnikov, danes pa grad ponuja številna doživetja in okušanje preteklosti: DVOREC STRMOL: RENESANČNO BAROČNI BISER OB ROGATCU.
***

Čudovit baročni dvorec v Zgornji Polskavi stoji na temeljih prvotnega gradu iz 12. stoletja. Takrat še leseno stavbo so Turki v 16. stoletju zažgali. Sedanji dvorec pa je nastal v času baroka in je vkomponiran v baročni grajski park z drevoredom, ki je eden izmed starejših gabrovih drevoredov v tem delu Evrope. Dvorec pa je zanimiv tudi zato, ker je z njim povezana zgodba o skakačih, cerkveni sekti, ki so pri shodih ob božjih poteh prikazovali poseben obredni ples, pri katerih so plesalci skakali kvišku: BAROČNI DVOREC V ZGORNJI POLSKAVI.
***

Zgodba o poslednji ženski obsojeni čarovništva v Sloveniji. Marina Češarek je bila Ribničanka, stara okoli štiridesetih let poročena s čevljarjem; bila je mati šestih otrok, ki je pričakovala sedmega in je bila v tretjem mesecu nosečnosti, ko je bila obtožena čarovništva. Po skoraj tednu dni ječe in zasliševanj je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva vmesna sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica: MARINA, POSLEDNJA SEŽGANA ČAROVNICA.
***

Zgodba o Akropoli je zgodba o zibelki evropske civilizacije, pa tudi zgodba o mitologiji in prvem kralju Aten, ki bil je pol človek pol kača in kjer bogovi so se v dvoboj izzvali. Kraj je povezan z rojstvom svetega drevesa Oljke in ozvezdno kopico Hijade; in prav iz tega kraja je Pavel z ukano prepričal filozofsko naravnane atence, da so sprejeli krščanstvo. Tekom časa so na gričku domovale tudi različne religije in si hotele prilastiti tisto, kar pripada boginji Ateni: ATENA IN VEČNA AKROPOLA.
***

Drugi protestni shoda v mirnem mestecu ob Dravi, ki odnesli so župana. Par dni po poplavah, ko se je zbudila reka, se je zgudilo celotno mesto in celotna Slovenija: DRUGA MARIBORSKA VSTAJA.
***

Ena največjih zgodb o uspehu, je pri marsikomu pustila grenak priokus. Zgodba o korporaciji Magni Steyr, ki je želela postaviti svoj obrat v Sloveniji in pri tem za zahvalo pobrati tudi subvencije, bi morebiti ostala celo spregledana, če ne bi pri tem hoteli posekati gozda, kar je zdramilo ljudi in pri tem pritegnilo pozornost tudi na ostale sporne plati tovarne, čigar temelji stojijo vodovarstvenem območju in na najbolj rodovitni zemlji v Sloveniji: MAGNA: TRAGIČNA ZGODBA O USPEHU.
***

Za ohranitev dreves na Cesti zmage so se zavzemali številni občani, ki so hoteli pred posekom zaščititi skoraj sto let stare lipe, ki so krasile Vurnikovo kolonijo. 92 prekrasnih dreves je izginilo in kot pravi Slavko Gazvoda, pobudnik gibanja civilne iniciative Drevoreda na Cesti zmage, je ulica izgubila svojo dušo. Danes na skoraj prenovljeni cesti stojijo nova drevesca: ZGODBA POSEKANIH LIP NA CESTI ZMAGE.
***

Italijanski cirkus Medrano velja za enega najstarejših evropskih cirkusov in v svojem repertoarju ponuja zraven domačih živalih nastop tudi eksotičnih; in ravno zaradi slednjih je direktorju tega cirkusa v Padovi bila izrečena zaporna kazen. Kljub temu da je omenjen cirkus v Maribor prišel v družbi psov in konjev, še vedbi ostaja vprašanje etike, saj s tem, ko kupimo vstopnico podpremo organizacijo, ki je bila obsojena za mučenje in izživljanje nad živalmi: ZAKAJ TAKŠEN CIRKUS GLEDE CIRKUSA.
***

Zgodbe o brezobzirnem podiranju dreves v mestnih jedrih so se vrstile, kar ena za drugo. Padala so zdrava drevesa z razlogom, da so stara in nevarna ter da bodo zamenjana za nova, mlajša drevesa. Ena takšnih zgodb se pravkar odvija tudi na Ptuju, kjer je ”spornih” sedem cigarovcev: KO PRI 7 DREVESIH TRČITA 2 SVETOVA.
***

Vile, ki s svojo lepoto in karizmo nosijo vpogled v neki drug prostor in pripovedujejo zgodbe ljudi iz nekega drugega časa: VILE V MARIBORU: VILA LANGER.
***

V naše kraje so na povabilo prof. Dragana Potočnika ponovno prišli tibetanski menihi Thupten Sherab, Tashi Sang in Sangay Gyatso, ki izdelujejo peščeno Amitabha speech mandalo, posvečeno vem obiskovalcem za dolgo življenje. Menihi prihajajo iz Gyutro Tanric samostana, ki je prvotno nastal leta 1474 na Tibetu in je specializiran za učenje grlenega petja: PRIJETEN OBISK TIBETANSKIH MENIHOV.
***

Tibetanski duhovni vodja Dalajlama 14., je obiskal Maribor, kjer je spregovoril o etiki za novo tisočletje. V okviru obiska je zasadil drevo miru v Mestnem parku, obiskal Prvo gimnazijo, imel predavanje v Dvorani Tabor »Etika za novo tisočletje« ter v SNG Maribor, in sicer za povabljene goste, je imel predavanje »Sočutje – umetnost sreče«. Najzgodnejši tibetanski zgodovinski zapisi govorijo, da je pred budizmom bila kultura Žang Žung, ki velja za verodostojno kulturo religije Bon: OBISK DALAJLAME IN TIBET PRED TIBETOM.
***

Tibetanski menihi so obiskali Maribor, kjer so v Mariborskem gradu, par dni izdelalovali mandalo, ki jo je blagoslovil Dalajlama 14. Mandala dobesedno pomeni krog. V tibetanskem izročilu je mandala namišljeni in začasni vodnik meditacije: POSTAVITEV TIBETANSKE MANDALE.
***

Jaslice spadajo med priljubljene simbole Božiča in čeprav so bili prizori Jezusa, Marije in Jožefa že prej upodobljeni na freskah, je uradni začetek jaslic povezan s Frančiškom Asiškim, ki je leta 1223 na božični večer v Grecciu uprizoril žive jaslice. Prve jaslice v Sloveniji so postavili jezuiti, in sicer leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Žive jaslice pa so nastale v Sloveniji pred 31 leti v Postojnski jami, postavil jih je režiser Gregor Tozon, ki ima enega najmanjših muzejev na svetu: JASLICE NEKOČ IN DANES.
***

Evfrazijeva Bazilika je najdragocenejši kulturni spomenik. Nahaja se v Poreču, zgrajena na temeljih predhodne v času škofa Evfrazija, po katerem je dobila ime. Pomen bazilike je 1997 UNESCO utemeljil z besedami: »Eufrazijana je najbolje ohranjena zgodnjekrščanska cerkev na svetu.« S to utemeljitvijo jo je uvrstil med svetovne spomenike: EVFRAZIJEVA BAZILIKA IN SVEČENICE MARIJE.
***

Srednjeveški samostan Mileševa imenovan tudi tempelj svete odrešitve, je dal zgradit srbski kralj Vladislav Nemanjić, ki je tam tudi pokopan. Ta samostan je znan kot prostor, kjer so se kronali kralji, danes pa predvsem po izjemnem umetniškem delu, freski Belega Angela, ki je simbol svetovnega miru: MANASTIR MILEŠEVA: FRESKA BELEGA ANGELA.
***

Največje jezero na Balkanu in eno večjih v Evropi, znano tudi po tem, da je to močvirje eno od zadnjih sredozemskih sladkovodnih, kjer gnezdi približno 270 vrst ptic, med katerimi najbolj izstopajo pelikani, ki imajo tukaj zadnje zatočišče v Evropi. Jezero, ki je bilo v preteklosti slano, se je sčasoma preoblikovalo v sladkovodno in leži pod nivojem morja. Potovanje po Skadarskem jezeru, ter po reki Bojani vse do izliva v Jadransko morje, in skok v preteklost, vse do legende o ugrabljenem “Don Kihotu” v Ulcinju, kjer slavi plaža Copacabana: SKADARSKO JEZERO IN OSTALA SVETOVNA ČUDESA.
***

Serija Utrinki iz Balkana je nastala v sklopu snemanja dokumentarnega filma Balkan Junction, ki govori o percepciji mej: BALKAN.
Na fotografijah so podane povezave in zgodbe mest, ki smo jih obiskali.
