
Tibetanski menihi so obiskali Maribor, kjer so v Mariborskem gradu, par dni izdelalovali mandalo, ki jo je blagoslovil Dalajlama 14. Mandala dobesedno pomeni krog. V tibetanskem izročilu je mandala namišljeni in začasni vodnik meditacije. S pisano kombinacijo krogov in kvadratov predstavlja tako duhovni in snovni svet kot dinamiko razmerij, ki ta svetova združujejo na trojni ravni – v kozmični, antropološki in božanski. V obredju deluje mandala kot podpora božanstva, katerega kozmični simbol je. Je vidna projekcija božjega sveta, v središču katerega kraljuje izvoljeno božanstvo.
C. G. Jung s podobo mandale opisuje simbolično predstavitev psihe, katere bistvo nam je neznano. Tako on kot njegovi učenci poudarjajo, da se te podobe uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje poglobljene meditacije. Menihi posipavajo mandalo z drobnim, obarvanim peskom; ko je končana, jo podrejo in stresejo v reko, s čimer reka nosi naprej blagoslovljeno mandalo, hkrati pa nas obred podiranja mandale spomni na minljivost vsega.

⟡
