Za ohranitev Jadranskega morja

Jadran

Na Hrvaškem že nekaj časa poteka kampanja S.O.S za Jadran, v okviru katere skupina nevladnih organizacij opozarja na sporne načrte hrvaške vlade za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v hrvaškem delu Jadrana. Kampanja se s sodelovanjem slovenskega Greenpeacea širi tudi v Slovenijo, kjer želijo do 16. aprila zbrati 10.000 podpisov podpore kampanji S.O.S. za Jadran.

Hrvaška je julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov, ki prvič v zgodovini omogoča črpanje nafte v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 območij, primernih za raziskovanje in  potencialno črpanje, ki skupaj obsegajo 90 % hrvaškega dela Jadrana. Vladni načrti dovoljujejo vrtanje 6 km od otokov oziroma 10 km od celine. Prve koncesije za raziskovanje in črpanje so bile podeljene v začetku januarja 2015. Odločitev za podelitev koncesij je bila sprejeta brez javne razprave in še preden je bila dokončana Strateška okoljska presoja vplivov (Strategic environmental assessment, SEA). Licenco je dobilo pet podjetij, ki lahko raziščejo 10 območij, pretežno v srednjem in južnem Jadranu: Marathon Oil (ZDA) in OMV (Avstrija), ki imata skupaj licenco za 7 območij; ENI (Italija) in Medoilgas (VB) z licenco za eno območje; ter INA (Hrvaška, Madžarska) z licenco za dve območji. Glede na sedanje načrte imajo izbrana podjetja pravico do raziskovanja območij za največ 6 let, ob komercialnem odkritju pa bi jim pripadala pravica za črpanje zalog do 30 let. Glede na hrvaško zakonodajo bi morala vlada in podjetja podpisati pogodbo o koncesijski dejavnosti že do 2. aprila 2015, a ta rok se je zaradi pritiska S.O.S za Jadran in procesov čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji in Italiji prestavil za vsaj dva meseca, pravijo na spletni strani Greenpeace-a.

Če ti je mar za Jadransko morje, lahko podpišeš peticijo in informacijo posreduješ naprej: PETICIJA. 

۞

Izobraževanje in poklicna usmerjenost

1-1 (1)

Tema 25. regijskega otroškega parlamenta, ki je potekala v Mariboru, v četrtek, 12. marca, se je nanašala na izobraževanje in poklicno usmerjenost. Osnovnošolci so v sedmih skupinah diskutirali o različnih področjih, ki se nanašajo na odločitev glede prihodnosti, obremenjeni s krizo, ki pri nas traja tako dolgo, da nam je ta postala normalna in z odločitvijo, kaj hočejo biti, postati in delati.

Skozi čas se nekatere stvari spremenijo, nekatere ostanejo enake, tako je zame bila novost, da obstajajo nivojski programi izobraževanja in pa, da se toče zbirajo od 6. razreda naprej, medtem ko je osredotočenost na točke in ocene ostala enaka. Mislim, da je dobro, da se otroci sprašujejo, kaj bi radi počeli in da raziskujejo področja, ki jih zanimajo in veselijo, ampak zgleda, da je učenje še vedno podvrženo točki in oceni. Ko se učiš samo za dobro oceno, se znanje nekje izgubi, saj ocena postane edino, kar je pomembno. In to je ostalo enako, tako kot pritisk, da se morajo otroci zdaj odločiti kaj bodo počeli, katero srednjo šolo izbrati, ker je od te odločitve odvisen vpis v srednjo šolo in od te vpis na fakulteto, od te pa zaposlitev. Seveda se celoten scenarij ponovi v srednji šoli in na fakulteti, kjer je spet tekma za točke in za prihodnost. Ko samo pomislim na tisti čas nazaj se sprašujem, čemu vsa ta drama in strašenje otrok, da morajo že v osnovni šoli vedeti, kaj bi radi počeli v življenju in da ta odločitev oblikuje in vpliva na celotno kvaliteto življenja in bog ne daj, da se napačno odločiš, ker potem je konec, konec sveta.

Vsak ima svojo pot, eni že v otroštvu vedo, kaj želijo početi, drugim se razjasni tekom časa in raziskovanja in papir, ki ga dobiš s strani šole, ti včasih pride prav, prav tako izkušnja šolanja, so pa izkušnje, ki jih na poti doživiš v takšni ali drugačni obliki, ki so darilo za naprej. In namesto da se otroke straši s pravo/napačno odločitvijo, bi bilo veliko bolj produktivno, če bi jim povedali, da ni pravih ali napačnih odločitev, so samo odločitve; vsaka te nekam pripelje, ena v področje kaj želiš, druga kaj ne želiš, bitno je, da sebi slediš ter se svojega notranjega kompasa držiš, ter pri tem odkriješ kdo si in kaj te veseli, radosti in da vse pride ob svojem času, zato na tej poti, po kateri hodiš, uživaj.

Ob pogovorih in poslušanju debat sem se spraševala, kam je šla otroška brezskrbnost, še posebej, ko so mi osnovnošolci govorili, koliko dodatnega znanja morajo imeti in pridobiti, da bodo ”zaželeni” kandidati za zaposlitev. Veliko strahu je šlo v to generacijo, pa kljub vsemu delujejo močno in živo, polni optimizma in elana v željah po spremembah na bolje ter v upanju, da se bo njihov glas slišal in upošteval. Zato sem naredila tale filmček kot nekakšno reportažico, da se njihov glas sliši … naprej.

Klikni na fotografijo za ogled dela v skupinah: 

Predstavitve skupin ter izvoljene predstavnice za nacionalni otroški parlament:

۞

Traveller

Popotnik, album, ki je nastal v času nosečnosti, kjer je avtorica Anoushka Shankar, zaobjela čas nosečnosti in prihod otroka ter združila indijsko klasično glasbo z ritmi flamenka. Sitaristka Anoushka prihaja iz družine glasbenikov, njen oče Ravi Shankar, je eden najbolj znanih sitaristov in kompozitorjev hindujske klasične glasbe, njena pol sestra pa je priznana glasbenica Norah Jones (Geetali Norah Jones Shankar). Poročena je z režiserjem Joe Wrighotm, čigar filme sem izpostavila v rubriki »Film tedna«. Uživaj v melodiji enega najlepših indijskih instrumentov.

۞

Film tedna: Atonement

Na vsake toliko se v nekaj zaljubim in tokrat je to v svet, ki ga prikazuje Joe Wright. Režiser, ki me fascinira z občutkom za estetiko, gibanjem, njegovim potovanjem skozi slike in načinom, kako pove zgodbo ter izborom melodije, ki je popotnica zgodbi. Zelo všečen mi je tudi njegov način delovanja, saj ima svojo izbrano ekipo igralcev, ki jih vključuje v svoje filme; na nek način me tak odnos spominja na potujoča gledališča iz časa trubadurjev heh.

V glavnem, avgusta bo dopolnil 43 let, za seboj pa ima filme Pride & Prejudice, Atonement, The Soloist, Hanna, Anna Karenina, ki so dobili številne nagrade. Konec junija pa bi naj prišel njegov film o Petru Panu, ki ga resnično komaj čakam. Namreč, elementi, ki sem jih videla v Ani Karenini, bi veliko bolje sedli v pravljično zgodbo in ekola Peter Pan trka na vrata. Super.

968full-pride-and-prejudice-screenshot

Izpostavila pa bi dva filma, ki ju totalno priporočam. Prvi je Pride & Prejudice ali v prevodu Prevzetnost in pristranost, kjer je združena romantična plat pisateljice Jane Austin z njegovim občutkom za estetiko. Prizori v tem filmu so resnično čista poezija, ki nahrani dušo. Tako lepa scenografija, da lahko samo vzdihneš in z tistim ah, napolnjen z nostalgijo, izdihneš. Celoten film si lahko ogledaš s klikom na  »Pride & Prejudice«.

atonement1

Film Atonement, ki sem ga izpostavila za film tedna, pa bazira na istoimenski knjigi pisatelja Ian McEwan-a, kjer je zgodba postavljena v čas pred in med drugo svetovno vojno in govori o paru in njuni ločitvi, do katere pride zaradi lažnega pričevanja deklice. Kakšno škodo naredi lažno pričevanje, je kruto pokazano v tej zgodbi, ki so jo naši prevedli v Pokoro. Film je prejel številne nagrade in to zasluženo; ena izmed nagrad pripada Dariu Marianelli, skladatelju, ki je za ta glasbeno podlago v tem filmu leta 2008 dobil Oskarja, in sicer v kategoriji Best Original Score. Zaradi tega filma me je pritegnila seveda tudi knjiga na osnovi katere je film nastal; in resnično ne morem prehvaliti fantastično zgradbo zgodbe, obrate in presenečanja, ki se zgodijo ob pravem času in zaradi česar film pusti tisto sled, ki se ti shrani v spomin kot zelo dober film. Vsekakor priporočam ogled in če te zanima, si ga lahko ogledaš s klikom na »ATONEMENT«. 

۞

Valentinovo malo drugače

In tako smo se ženske zbrale in enih par serenad sebi zaigrale ter pri tem marsikatero modrost na novo spoznale :)

۞

Svetlana Makarovič ~ Romanca o žabah

Pred davnimi leti in daleč od tod
živela princeska je mlada,
vsak dan se vsaj enkrat spustila je v jok,
ker princa imela bi rada,
nekoč je vsa žalostna zrla v vodnjak,
kar žaba iz vode poskoči,
princeska pomisli – to princ je zaklet!
Pa brž se pogumno odloči
pa žabo poljubi iz vsega srca,
četudi žival je nečista,
pa čaka, da princ bo poskočil iz nje,
a žaba – še zmeraj je ista!
pa vendar deklič ne odneha za nič,
obišče še druge vodnjake
in dan za dnem v mislih na princa iz sanj
poljubljala žabje je spake,
a žaba je žaba in princev ni več,
princeske pa tudi iz mode,
dekletom, ki iščejo princa iz sanj,
pa pravimo danes prismode.