Dvorec Strmol: Renesančno baročni biser ob Rogatcu


Kulturni spomenik, renesančno baročni dvorec Strmol se je razvil iz srednjeveškega stolpa, ki so ga Celjski grofje leta 1436 podelili Jakobu Strmolskemu. Po teh istih vitezih Strmolskih se imenuje še en dragulj, in sicer Grad Strmol z Brda pri Kranju. Ime se je ohranilo, čeprav je dvorec v preteklosti zamenjal kar nekaj lastnikov od grofov Celjskih, Strmolskih, Reisingov, Dornbergerjev, Attemsov do grofov Windischgraetzov. Danes grad ponuja številna doživetja in okušanje preteklosti.

Zgodba gradu
Dvorec Strmol v občini Rogatec se prvič omenja leta 1436 kot obrambni stolp, ki so ga Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Konec 17. stoletja so obrambne stolpiče podrli, obzidje pa nadomestili z nizko zidano ograjo. Višino prvotnega stolpa so prilagodili ostali stavbi in ob njej pozidali manjšo enonadstropno stavbo z notranjim dvoriščem. S prezidavo je bila stavba sklenjena z obliko črke T v tlorisu in je izgubila prvotno utrdbeno vlogo. V gradu je bila tudi kapela, posvečena sv. Vincenciju Ferrerskemu, omenjena prvič leta 1682.
V tej stavbi je bilo v 19. in v začetku 20. stoletja okrajno sodišče, o čemer pričajo še ohranjene ječe v kleteh. V njih je sedaj vinoteka z vinskimi tabernaklji. Ob gradu je bil zasnovan tudi lep angleški park z obzidanim studencem, ki se ni ohranil. Graščina je po vojni služila kot stanovanjska stavba. Leta 1990 je bil dvorec Strmol razglašen za kulturni spomenik, občina Rogatec pa je leta 2003 uspešno zaključila obnovo osrednjega dela dvorca z okolico.

Lastniki dvorca skozi čas
Celjski grofje so leta 1436 podelili dvorec Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Ime se je ohranilo, čeprav je dvorec zamenjal kar nekaj lastnikov. Po teh istih vitezih Strmolskih se imenuje še en dragulj, in sicer gorenjski grad Strmol Brdo pri Kranju.
Skozi čas je dvorec menjal mnogo lastnikov. Tako so ga konec 16. stoletja kupili Auerspergi in za njimi Frankopani. Leta 1620 ga je kupil Jurij Reising von Hartenstein, 1730 ga je podedovala Marija Izabela Petač in ga dala v zakup za več desetletij družini von der Durr und Egkh. Leta 1804 ga je kupil baron Wintershofen, leta 1807 rodovina Attems nato pa knez Alfred pl. Windischgrätz. Windischgrätzi so ga posedovali tudi še pred zadnjo vojno. Rodbina Windischgrätz je bila ena najuglednejših rodbin habsburške monarhije, ki je na današnjem slovenskem ozemlju imela v lasti številna posestva in gradove in bila poleg Auerspergov ena najpomembnejša plemiških rodbin.

Dvorec Strmol danes
Močan vpliv baroka s štukaturami, freskami in privlačno poslikavo fasad uvršča dvorec med pomembne fevdalne objekte na Slovenskem in je leta 1990 bil razglašen za kulturni spomenik. Obnovljen je bil v letih 1996 – 2003 in 2014; pri obnovi pa so sodelovali Občina Rogatec, Ministrstvo za kulturo RS ter dva zasebna investitorja. Dvorcu vračajo življenjski utrip zgodbe iz preteklosti v novi preobleki, koncerti, tematska vodstva, gledališki prizori iz življenja v času baroka, delavnice v Rokodelskem centru Rogatec in slikovite razstave. Dvorec omogoča tudi poslovna in strokovna srečanja v večnamenski slavnostni dvorani; ponujajo tudi gostinske storitve v okviru grajske restavracije in črne kuhinje, v nekdanji grajski ječi, pa se nahaja preurejena vinoteka vrhunskih vin.

Prav tako pa so na ogledu stalne razstave, med katerimi spada tudi razstava književnika Branka Hofmana (1929 – 1991), rojenega v Rogatcu, znanega po tem, da je bil prvi slovenski pisatelj, ki se je na umetniški ravni upal pisati o Golem otoku ter grozljivem obravnavanju in mučenju zapornikov. Njegova zbirka zajema rokopise in tipkopise pesmi, dram, literarnih kritik, tekstov za radijske oddaje, osebne predmete ter pohištvo. Baročni salon z delovnim kabinetom, stilska postavitev bivalnih prostorov, Mednarodna zbirka likovne umetnosti, steklo na Rogaškem »Od glažute do steklarne«, avtorja razstave Jožeta Rataja in Pokrajinskega muzeja Celje, prav tako spadajo med stalne razstave, med drugim tudi razstava »Kuharica«, ki se nahaja na podstrešju, kjer je Pokrajinski muzej Celje predstavil meščansko in podeželsko kuhinjo zadnjih dveh stoletij.

***

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

1a-blogmailing-in-roka

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G H T   A L S O    B E   I N T E R E S T E D   I N

Kategorije:[Reportaže|NATIONAL GEOGRAPHIC]Oznake: , , , , , , , , , , , , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: