Skopje


skopje

olivnavejica1a

Mesto, nad katerim se dviguje trdnjava Kale, obstaja že od rimskih časov in se je pod imenom Scupi, v 1. stoletju pr.n.št. od vojaškega tabora razvilo v kolonijo in pozneje v mesto. V srednjem veku je bilo mesto v sestavi bizantinskega in bolgarskega cesarstva ter srbske kraljevine vse do leta 1392, ko so ga zavzeli Turki, ki ga preimenovali v Üsküp. Turška vladavina je trajala 520 let o čemer pričajo številne mošeje, hani in hamami v starem delu mesta. Razvoj mesta je nenadoma leta 1689 prekinil velik požar in uničenje med drugo avstrijsko-turško vojno, od katerega si je mesto opomoglo šele v 19. stoletju.

Leta 1912 je med balkanskima vojnama Skopje zavzela srbska vojska, po koncu prve svetovne vojne je postalo del novo osnovane Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in postalo glavno mesto vardarske banovine, ene od devetih regij. Z začetkom industrializacije se je razvoj nadaljeval pod evropskim vplivom. Med drugo svetovno vojno so ga zavzeli Bolgari, leta 1944 so ga osvobodili partizani. Nato se je zgodila Jugoslavija in leta 1991 osamosvojitev Makedonije, s Skopjem kot prestolnico. Leta 1963 ga je prizadel potres katastrofalnih razsežnosti, ki je razrušil 80 % stavb. Obnova je trajala več deset let.

Številni kipi in podpiranje nacionalne pripadnosti, zastave na vsakem koraku, kipi Aleksandra Velikega in postavljanje temeljev zgodovine, daje vedeti, da se borijo z lastno identiteto in iskanjem svojega mesta pod soncem. Pokrajina z najbolj sončno hrano in srčnimi ljudmi preseneča po razdeljenosti mesta. Skopje se tako deli na albanski in na makedonski del, čigar meja je reka in most, ki povezuje dva svetova. Na mostu sem se pogovarjala s simpatičnimi srednješolci in me je zanimalo, kako oni vidijo razdeljenost. Odgovorili so, da tako pač je, mesto je razdeljeno, mladina iz različnih verskih skupnosti se med seboj ne druži, ker vsak ve, kam spada. »Kam?« je bilo moje vprašanje.

In o tem kam Makedonija spada in kaj se ji dogaja, sem se pogovarjala z novinarjem, ki žanje slavo na makedonski televiziji. Je poročen z Albanko in pravi, da je okolje imelo težave s tem, vendar njegovi najbližji so podpirali oba. Razčlenjeval je situacijo in pri tem izjavil, da si želi, da bi Makedonija bila to, kar je bila Jugoslavija nekoč, kar je hkrati tisto, kar je EU danes; različni narodi v eni državi v miru in sožitju.

Identiteta okrog katere se vrti zapleteno vprašanje je povezana s pokrajino, religijo, zgodovino in zaradi katere imajo težave z Grčijo, ki ne priznava imena Makedonija, saj gre za ime pokrajine, ki se prav tako nahaja v Grčiji. Primer glede spora in identitete se nanaša na sonce v zastavi; namreč odkar je Makedonija leta 1991 postala neodvisna država (brez prelite kapljice krvi!), je imela dve zastavi, ki se razlikujeta le po številu krakov. Prvo sonce je nastalo kot posnetek Verginske zvezde, ki so jo našli leta 1977, kjer je simbol zvezde oz sonca oblikovan s 16 žarki. Ta simbol so odkrili na majhni krsti oz skrinjici v kateri se nahajajo pokojnikovi ostanki v verginski kraljevski grobnici. Ker pa Vergina leži v grški Makedoniji, so Grki zahtevali pravice do uporabe simbola ter Makedonijo prisilili, da spremeni simbol zastave, kar je storila leta 1995, ko je Grčija ustavila trgovanje med državama in vodstvo ZN v New Yorku prisilila, da so odstranili zastavo Makedonije. Način postavljanja nacionalne identitete poteka tudi preko religije, tako lahko na vrhu hriba Vodno v bližini Skopja vidiš Milenijski križ, največji križ na svetu, visok je 66 metrov, ki bi naj predstavljal 2000 let krščanstva v Makedoniji. Križ je bil postavljen leta 2002. Z nacionalno identiteto je povezana tudi hrana. Na vprašanje od kod sem, je bil najpogosteje slišan komentar, »Ukradli ste nam ajvar!« Če so lahko Nemci patentirali čevape kot nemško nacionalno jed, potem so to res čudni časi. Sem pa tu okusila jedi, za katere lahko rečem, da so v samem vrhu gurmanske lestvice. In medtem, ko si večina ljudi kupuje spominke z raznih potovanj, sem si za spomin kupila žakl rdečih sočnih makedonskih paprik.

O gostoljubnosti in prijaznosti ljudi bi lahko govorila še in še. Ena takih je gospa, ki sem jo spoznala na vlaku, izmenjali sva kontakt in odzvala sem se njenemu vabilu. Fantastična ženska. Bila je ena prvih plastičnih kirurginj v takratni Jugoslaviji, sedaj uživa v slikanju, mi pri tem razkazala njene umetnine ter fotografije njene nesojene ljubezni, kateremu je bila večna ljubimka. Tako ima sedaj spomine, ki so razloženi kakor relikvije na oltarju s katerimi časti nekdanjo resničnost. Nima otrok, družine, ima pa prijatelje in cvetlice, katere neumorno znova in znova riše. Pripravila je prekrasno večerjo, predstavila modno kolekcijo in uprizorila modno revijo ter na koncu zaplesala igrivo kot mladenka. Ena tistih, ki je pred svojim časom.

Oseba znana svetu, ki prihaja iz Skopja je Mati Tereza, ustanoviteljica Misijonark ljubezni, se je leta 1910 rodila albanskim staršem. Omeniti pa moram tudi enega izmed najstarejših astroloških observatorijev na svetu, ki se nahaja sicer iz Kumanova (od koder je Toše Poroeski). Kot rečeno, Kokino je četrti najstarejši oziroma najpomembnejši astrološki observatorij na svetu, za Abu Simlu iz Egipta, Stonehengeom iz Velike Britanije in Angkor Watom iz Kambodže. Makedonski observatorij je iz neolitika ali mlajše kamene dobe, postavljen na višini 1030 metrov v bližini Kumanova. Arheološke in astronomske analize so pokazale, da je observatorij star več kot 3800 let.

Skopje (3) Skopje (4) Skopje (5) Skopje (6) Skopje (7) Skopje (8) Skopje (9) Skopje (10) Skopje (11) Skopje (12) Skopje (13) Skopje (14) Skopje (15) Skopje (16) Skopje (17) Skopje (18) Skopje (19) Skopje (20) Skopje (21) Skopje (22) Skopje (23) Skopje (24)Skopje (1) Skopje (25) Skopje (26) Skopje (27) Skopje (28) Skopje (29) Skopje (30) Skopje (31) Skopje (32) Skopje (33) Skopje (34) Skopje (35) Skopje (36) Skopje (37) Skopje (38) Skopje (39) Skopje (40) Skopje (41) Skopje (42) Skopje (43) Skopje (44) Skopje (45) Skopje (46) Skopje (47) Skopje (48) Skopje (49) Skopje (50)Skopje (2) Skopje (51) Skopje (52) Skopje (53) Skopje (54) Skopje (55) Skopje (56)

In pika na i, čudovit glas prelepega Toše Proeskega, ki presega meje nacionalnega simbola in ki se je s svojim glasom dotaknil tisoče src. Pesem Zajdi, zajdi.

***

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G T H   A L S O   L I K E

123456789101112

Kategorije:Good to know | Dobro je vedeti, Reportage | Reportaže, Street photo | Zgodbe uliceOznake: , , , , , ,

5 comments

  1. Fantastične fotografije in branje. Zavidam ti tvoja popotovanja v dežele, kjer se čas ustavi – dobronamerno. Tako naprej…

  2. kje si našla klavir? super super

  3. @ Mitja: hvala na iskrenem zavidanju (hehe)
    @Mojca: na dvorišču neke šole so klavirje posadili. Le kakšno letino so obrodili :D

  4. zvočne dure za sončne
    in nostalgične mole za deževne dni

    melos balkanski se širi med ljudi :)

  5. woww … kakšna lepa pesnitev :)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: