Zgodba dvorca Zgornja Polskava


V objemu krošenj se razkriva dvorec, ki še vedno odseva lepoto baročnega časa. Dvorec se nahaja v Zgornji Polskavi.

Prvotni polskavski grad je iz časa 12. stoletja, takrat se omenja polskavski vitez Riher – Richero de Pulzka, ki nastopi kot priča štajerskemu mejnemu grofu Otokarju III. Kot lastniki gradu se omenjajo Teufenbachi leta 1402, sledili so jim Leisserji ter dediča dediča Hans Herzenkraft in Resenbergerjeva, ki sta zabeležila pustošenje Turkov v 16. stoletju, ki so takratni leseni dvorec požgali.

Leta 1607 je bil dvor v posesti Judite Trautmannsdorf in v povezavi z njo se omenjajo »skakači«. Namreč, v arhivu štajerskega deželnega namestništva v Gradcu se nahaja kopija, ki pravi, da je junija 1607, vlada obsodila gospo Judito Trautmannsdorf s 500 dukati, ker so njeni podložniki predvsem deželnemu profosu izvršitev ukaza glede požiga na Polskavi, ki so jo postavili skakači. Deželni profos Wolf Gröderl je že l. 1605 sprejel nalog, da požge dve kapeli, to mu je bilo v tem letu onemogočeno zaradi zbiranja kmetov. Je pa precej nenavadno, da se za prestope podložnikov in oviranja požiga cerkve sekte kaznuje gospoščina.

Joseph Kuwassegg, dvorec Polskava, kolorirana liografija iz okoli leta 1845 (zasebna zbirka, Graz)

Skakači ali zamaknjenci

Skakači se smatrajo za cerkveno sekto, ki se je razmahnila v te kraje v času protestantizma. V tem času so se pojavile tudi težnje podložnikov po osamosvojitvi v verskem življenju in cerkveni organizaciji. Skakači so se najbolj zakoreninili v drugi polovici 16. stoletja, ko so se pri shodih ob božjih poteh začeli pojavljati posebni obredni plesi, pri katerih so plesalci skakali kvišku. Zato so jih pričeli imenovati skakači. Skakači so prirejali procesije na kraje, kjer naj bi se po njihovem zatrjevanju prikazovali Mati božja, svetniki in sam Kristus, in postavljali na njih kapele. Shode so običajno prirejali brez prisotnosti krajevne duhovščine, vendar ponekod, tudi z njeno tiho privolitvijo. V 17. stoletju skakači v dobršnem delu slovenskega ozemlja skoraj povsem izginejo.

O njih poroča Trubar leta 1562 kot o čudnih ljudeh, ki so se ob belem dnevu vpričo ljudi vrgli na tla, kakor da bi imeli božjast, se tresli in zvijali. Ko so se zavedali, so pravili da se jim je prikazala devica Marija ali kak svetnik, ki je govoril z njimi in jim ukazal, da na bližnji gori, dolini ali gozdni jasi postavijo cerkev v njihov spomin. Če tega ne store, jih doleti huda nesreča, da noben ne ostane živ. »Zamaknjenci (skakači)« so se povsem odtrgali od Katoliške cerkve. Voditelji, med katerimi so bile tudi ženske, so sami začeli pridigati, nastopali so proti župnikom in jih celo napadli. Zbirali so sredstva za gradnjo cerkva brez dovoljenja in pristanka cerkvenih in svetnih oblasti. Proti njim sta odločno in družno nastopili plemiška in cerkvena oblast in zapovedano je bilo vse cerkve in lesene kapele požgati, njih same, zlasti voditelje, pa kaznovati.

Podoba baročnega dvorca

Sedanji dvorec je bil nadzidan in oplemenitev s stopniščem in kapelo v času baroka. Dvorec je vkomponiran v baročni grajski park z drevoredom, ki je danes zanemarjen, včasih pa je segal vse do rečice Polskave. Dvorec je zamenjal kar nekaj lastnikov, preden je v začetku 17. stoletja bil združen v rokah Dietrichsteinov, ki so si tako lastili dvorec na Zgornji Polskavi – Oberpulsgau in na Spodnji Polskavi – Freistein. V obdobju lastništva Dietrichsteinov leta 1635 poročajo, da so uporni kmeti grad zavzeli in oropali. Dvorec je prehajal v roke plemiških nazivov, vse do začetka druge svetovne vojne, ko ga je hudo zapuščenega posedoval grof Chlorinsky. Po vojni in do leta 1950 je bila v njem vojska, nato je dlje časa bil brez funkcije, dokler se vanj niso naselili podnajemniki. Danes je grad v fazi obnove.

***

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

1a-blogmailing-in-roka

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G H T   A L S O    B E   I N T E R E S T E D   I N

Kategorije:Castles | Gradovi, Reportage | ReportažeOznake: , , , , , , , , , , , , , , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: