Mars, rdeč planet, arhetip individualnega izraza, je v eni kulturi poosebitev zla, v drugi pa zaščitnik in ustanovitelj civilizacije.
Mars kot arhetip individualnega izraza simbolizira potrebo, da se posameznik individualno izrazi navzven in s tem uveljavi svojo posebnost. Četrti planet od Sonca je v Babilonu imenovan Zvezda smrti. V grški mitologiji je označen kot demon krvoželjnega klanja in simbolizira surovo silo, ki je omamljena od svoje postave; pri Rimljanih pa velja za izjemno božanstvo, saj je ustanovitelj in zaščitnik Rima.
Mars v mitologiji
V grški mitologiji je bog vojne označen kot demon krvoželjnega klanja in simbolizira surovo silo, ki je omamljena od svoje postave, teže, hitrosti, hrupnosti, klavske sposobnosti in ki se norčuje iz pravičnosti, zmernosti in človečnosti; v rimski mitologiji pa dobi bog vojne malo drugačno pozicijo, in sicer kot eden od pomembnejših božanstev, ki je ne samo Rimu naklonjen in ga varuje, ampak ga je tudi ustanovil. In tako se bog vojne iz nadležnega boga spremeni v izjemno božanstvo, po rimskih načelih.
V grški mitologiji je bog vojne Ares, sin Zevsa in Here; po očetovih besedah najbolj zoprn med vsemi nesmrtniki, po materinih besedah pa norec, ki ne pozna zakonov. Atena ga je imela za podobo besnega zla, na Olimpu pa ni bil ravno priljubljen, pa vendar je bil najbolj znan Afroditin ljubimec, s katero ima med drugim tudi hči Harmonijo in sina Erosa. Med njegovimi potomci pa so tudi Dejmos- bog groze, Fobos-bog strahu, Enialis- bog boja, Eros- bog ljubezni in številni smrtniki.
Ares, oborožen s čelado, oklepom, kopjem in mečem je veljal za temačnega boga, agresivnega, krutega, neusmiljenega in željnega krvi, pa vendar ga je v boju prekašala Atena, ker je bila pametnejša, Diodem ga je ranil v spopadu, kjer je bil spretnejši, Hefajst pa ga je osmešil, ko ga je ujel v mrežo z Afrodito in ju pokazal vsem bogovom (takrat je bil spočet Eros). Med njegove zaveznike se štejejo Had-vladar podzemlja, Ker-boginja nasilne smrti, Ate-boginja zaslepljenosti, Dejmos-bog groze, Fobos-bog boja.
Večkrat se je aktivno vmešal v boj in pošiljal nesrečne smrtnike v smrt. V trojanski vojni je bil celo ranjen, vendar ga je Asklepij pozdravil. Veliko veselje so mu povzročali spor, plenjenje, potoki krvi in zvok orožja. Bil je poosebljenje moškosti, kakor so jo smatrali antični Grki. Častili so ga kot pomladnega boga, vendar ne zato, ker bi spodbujal rast, temveč zato, ker se je mesecu marcu začel čas vojnih pohodov.
Ares je tudi bog mladosti, vodi zlasti mlade ljudi, ki gredo od doma ustanavljat nova mesta. Tako ga v rimski mitologiji nasledi bog Mars, ki je neločljivo povezan z mestom Rim, saj legenda pravi, da sta bila Romul in Rem, ustanovitelja mesta, sinova Marsa in *vestalke Ree Silvije. Kolikor je pri grških bogovih bil nepriljubljen, toliko je bog vojne pri Rimljanih bil ne samo priljubljen, ampak njihov zavetnik v vojnah in zaščitnik mesta Rim. Svojo naklonjenost je izkazal s tem, da je vrgel nad mesto, da ga zavaruje, lastni ščit. Kralj Numa Pompilij je dal izdelati še enajst popolnoma enakih ščitov, tako da se ne bi vedelo, kateri je pravi, da ga ne bi mogel nihče ukrasti. Ti ščiti so bili spravljeni v Marsovem templju na Forumu. Tja je moral priti pred odhodom v bitko vsak vojskovodja, se dotakniti ščitov, obljubiti Marsu del vojnega plena ter ga prositi za pomoč.
Marsovo svetišče je stalo na rimskem Forumu, pa na Marsovem polju, kjer so prirejali vojaške vaje. Marsu je posvečeno ime meseca marca, ki je bil v Rimu prvi mesec leta. Tako so izkazali čast zaščitniku mesta. Volk in žolna pa sta njemu posvečeni živali.
*VESTA: Spada med stare italske boginje. Bila je zaščitnica ognja in domačega ognjišča, zavetnica družine in v širšem smislu tudi Rima in cele rimske države. Njena sveta žival je bil osel. V njenem templju je gorel večni ogenj. Zanj so skrbele njene svečenice vestalke. Izbirali so jih iz boljših družin in začele so služiti s sedmimi leti. Boginji so služile trideset let, potem pa so lahko zapustile službo in se poročile. V rimski družbi so bile zelo cenjene. Če je na smrt obsojeni na poti na morišče srečal vestalko, je bil pomiloščen. Vestalke so morale paziti, da večni ogenj v Vestinem svetišču ni ugasnil. Če pa se je to zgodilo po krivdi vestalke, jo je pontifex maximus (najvišji svečenik) najprej prebičal, potem pa so morale vestalke samo s pomočjo sonca plamen prižgati nazaj. Vestalke je vezala tudi zaobljuba devištva. Tisto, ki je to zaobljubo prelomila, so živo zakopali. To se je zgodilo tudi vestalki Rei Silviji, ki jo poznamo iz pripovedke o Romulu in Remu.
Mars v astronomiji
Rdeči planet je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti, ki so ga poznali že v prazgodovini. Egipčani so Marsu rekli Rdeči, nekaj stoletij kasneje v Babilonu pa Zvezda smrti, Grki so ga poimenovali po bogu vojne Ares, Rimljani pa so mu dali današnje ime po rimskem bogu vojne Marsu. Njegov simbol izhaja iz astronomskega znaka, ki predstavlja rimskega boga vojne Marsa za ščitom (krog), izza katerega gleda sulica (puščica). Ta simbol se uporablja tudi kot znamenje moškega spola in od tod izjave, »moški so z Marsa, ženske pa z Venere«.
| Več kot 100.000 ljudi se je prijavilo na enosmerno pot na Mars leta 2022, kjer bi sodelovali pri kolonizaciji tega planeta. |
| Eno leto na Marsu ima 687 zemeljskih let. |
| Mars ima najvišjo goro v našem sončnem sistemu, ki meri v višino 22 km. |
| Povprečna temperatura na Marsu je -63º |
| Na Marsu so sončni vzhodi modre barve. |
| Teža na Marsu je več kot za 60 % manjša kot je na Zemlji. |
| Mars je eden izmed petih planetov, ki jih lahko na našem nebu vidiš s prostim očesom, ostali planeti so Merkur, Venera, Jupiter in Saturn. |
| Mars je velik za polovico Zemlje. |
| Mars ima svojo zastavo, ki so jo oblikovali na NASI. |
Je zadnji notranji planet, ti so v nasprotju z zunanjimi gosti in trdi, vrtijo se počasneje ter so toplejši; izjema je Pluton. Razdalja med Marsom in Zemljo se občutno spreminja, prav tako tudi njegova vidljivost. V nekaterih trenutkih je tretje najbolj svetlo telo na nočnem nebu, prekosita ga le Venera in Luna. Mars se nam je leta 2003 najbolj približal. V taki legi je bil nazadnje pred 60.000 leti. Mars se okoli svoje osi vrti nagnjen za 25,19°, v nasprotni smeri urinega kazalca.
Je trden planet, ki ga sestavljajo kovinska sredica, ki jo obdajata kamniti plašč in zunanja skorja. Relief je zelo pester. Na njem so velike puščave, s peščenimi sipinami in skalami, visoke gore, ogromne doline, vulkanski kraterji, kanjoni. Na Marsu je največji kanjon v Osončju. Prav tako je edini planet zraven Zemlje, ki ima polarni led. Kljub temu da nima magnetnega polja, nekateri znanstveniki menijo, da je to obstajalo približno 4 milijardami let, ko je izgubil magnetosfero, zato lahko sončev veter direktno vpliva na njegovo ionosfero in odnaša atome iz tega sloja, s tem pa stanjšuje atmosfero, ki je sestavljena iz 95% ogljikovega dioksida, 3% dušika, 1,6% argona, in manjših deležev kisika in vode.
Mars ima dve luni, ki sta posejani s kraterji. Ime sta dobili po sinovih grškega boga Aresa, in sicer Fobos, ki meri v premeru približno 22 km in Deimos, ki meri 14 km. Obe sta ves čas z isto stranjo obrnjeni proti Marsu.
Po eni izmed teorij sta ti luni dela večje lune, ki se je raztreščila, ker se je preveč približala Marsu, druga teorija pa pravi, da sta zajeta asteroida. Jonathan Swift je v svojem delu Guliverjeva potovanja natančno opisal Marsovi luni, še preden ju je leta 1887 odkril ameriški astronom Asaph Hall.
Voda na Marsu
Sprva so mislili, da je pust in izsušen planet, pa se je kasneje izkazalo, da je na Marsu, obstaja voda v obliki ledu. Vesoljska agencija Nasa je v sodelovanju z znanstveno publikacijo Nature Geosciences predstavilo študijo, ki dokazuje, da je na Marsu tudi slana tekoča voda, ki nastaja v poletnih mesecih, ko površinska temperatura na Marsu naraste do – 23 stopinj Celzija in naj bi takrat tekla po pobočjih in stenah kraterjev voda ter ustvarjala struge. Omenjajo se tudi različne vrste oblakov, ki naj ne bi nosile dežja, za sneg znanstveniki niso prepričani, je pa pogosta megla.
Raziskovanje Marsa
Od 39 misij na Mars, jih je bilo 16 uspešnih. Od vesoljskih ladij Viking sta dve pristali na Marsu leta 1976. Fotografirali sta pokrajino, beležili vreme, vetrove in temperature. Zaznali sta tudi potrese. Ameriški sondi Spirit in Opportunity, izstreljeni v letu 2003, sta odkrili veliko presenetljivih dokazov. Našli sta kamenine, ki se lahko tvorijo le v prisotnosti tekoče vode. Evropska sonda Mars Express pa je zaznala površinski metan, kar dokazuje geološko dejavnost Marsa.
Življenje na Marsu
Medtem ko eni pravijo, da so na Marsu skoraj najugodnejši pogoji za življenje poleg Zemlje, drugi pravijo, da je na tem planetu bilo inteligentno življenje. Se pa najdejo tudi takšne teorije, ki pravijo, da je neka vrsta življenja tudi sedaj na tem planetu, saj je v atmosferi tega planeta metan. Posebnost metana je, da je nestabilen plin z zelo kratko življenjsko dobo in da ga proizvajajo samo živa bitja.
Obraz na Marsu (območje Cydonije) je prvič posnela vesoljska sonda Viking 1, 25. julija 1976. Nasini znanstveniki so sliko že v izdaji za medije interpretirali kot igro geologije in senc, a vseeno številni menijo, da gre za umetno strukturo, ki jo je zgradila inteligentna civilizacija.
Slika je bila povod za številne psevdo-znanstvene razprave, ki so polnile rumeni tisk ter burile domišljijo. To je trajalo vse do leta 1998, ko je to območje posnela Nasina kamera Mars Global Surveyor, ki je mit o obrazu pahnila v pozabo. Kasneje so se pojavile tudi fotografije, ki naj bi dokazovale piramide na Marsu, za katere Nasa prav tako pravi, da gre le za igro senc in svetlobe.
Mars v znanstveni-fantastiki
Seznam romanov in filmov, ki burijo človeško domišljijo povezano z Marsom:
- Vojna svetov (1898) je delo H.G. Wellsa, ki govori o napadu Marsovcev na Zemljane.
- Marsovska princesa (1912) je delo E. R. Burroughsa, ki govori o prigodah Johna Cartera na Marsu.
- Leta 1950 je Ray Bradbury izdal zbirko pripovedi Marsovske kronike o zgodovini kolonizacije Marsa.
- Arthur C. Clarke je napisal roman Peščeni Mars (1951).
- Trilogija Kima Stanleyja Robinsona Rdeči Mars (1992), Zeleni Mars (1994) in zadnji del Modri Mars (1996).
- Menjava duha (1966), delo Roberta Sheckleyja, ki govori o potovanju glavne osebe Marvina Flynna s pomočjo menjave duha na Mars in dogodke po tem.
- Vesoljska poezija (2006) je fantazijsko literarno delo, ki sta ga anonimna avtorja kolektivno sestavila, najbolj pa slovi s svojo razvrstitvijo podvrst ljudi na različne planete (npr. Saturn – umetniki).
- Vojna svetov (War of the Worlds), 1953, režiser Byron Haskin.
- Osvajalcii z Marsa (Invaders from Mars), 1953, režiser William Cameron Menzies.
- Robinson Crusoe na Marsu (Robinson Crusoe on Mars), 1964, režiser Byron Haskin.
- Mars poterbuje ženske (Mars Needs Women), 1967, režiser Larry Buchanan.
- Marsovci grejo domov (Martians Go Home), 1990, režiser Fredric Brown.
- Mars napada! (Mars Attacks!), 1996, režiser Tim Burton.
- Moj najljubši marsovec (My Favorite Martian), 1999, režiser Donald Petrie.
- Misija na Mars (Mission to Mars ), 2000, režiser Brian De Palma.
- Rdeči planet (Red Planet), 2000, režiser Antony Hoffman.
- Marsovec (The Martian), 2015.
Orson Walles in Vojna svetov
Vojna svetov je bila predvajana na radiu leta 1938 in pripoveduje o invaziji marsovcev. Orson Walles jo je predvajal kot dramatizirano radijsko priredbo v obliki fiktivne reportaže, ter pri tem dogajanje iz Anglije prenesli v New Jersey. Igra je bila tako prepričljiva, da so mnogi poslušalci verjeli, da planet napadajo neznana bitja iz vesolja. Naslednjega dne so časopisi poročali o preplahu, kaosu ter množični paniki, ki naj bi jo radijska igra sprožila v javnosti ter pri tem imela za posledice nekaj ranjenih ljudi ter smrtno žrtvijo nekega poslušalca, ki ga je od razburjenja zadela kap.
Mars v astrologiji
Znamenje domicila: Škorpijon, Oven
Hiša: vladar prve hiše in osme hiše (tradicionalno)
Barva: rdeča
Dan: torek
Kovina: Železo
Mars simbolizira potrebo, da se posameznik individualno izrazi navzven in s tem uveljavi svojo posebnost. Kot arhetip individualnega izraza kaže in uveljavlja ravno svojo različnost, enkratnost, socialni nekonformizem.
Zaporedje planetov, kot jih vidimo z Zemlje, je Luna, Merkur, Venera, Sonce in Mars. Bolj, ko je planet oddaljen od Sonca, daljša je njegova orbita; zato Mars potrebuje dve leti, da obkroži Zodiak. V tradicionalni astrologiji velja ta planet za manjši malefik, oziroma “slab” planet, saj je Mars ali Ares v grško-rimski mitologiji bog vojne. Kot vladar moškega znamenja Ovna, bojevnika Zodiaka, nam pokaže, kako se vedemo v konfliktnih situacijah, koliko smo borbeni in kako pogumno se spoprijemamo z življenjem. Mars je hkrati tudi vladar ženstvenega in negativnega Škorpijona ter uteleša odločnost, zagrizenost in močan značaj tega znamenja. Mars je po naravi samozavesten, napadalen in vedno pripravljen na spopad. Je pokazatelj naše energičnosti in vztrajnosti. Marsova dominanta kaže na osebo, ki je aktivna. Mars vlada glavi in nosu, povzroča poškodbe obraza in lobanje, glavobole, vnetje sinusov, nenadne hude bolečine, opekline, rane, mrzlice, izpuščaje, okužbe, vnetja.
Retrogradni Mars
Ljudje, rojeni v času retrogradnega Marsa, imajo običajno malo več težav z uveljavljanjem svoje volje ter motivacijo na splošno. To ne pomeni, da niso motivirani in da ne gojijo želja, temveč da morajo motivacijo za karkoli najprej najti v sebi, šele potem pa se lahko ta izrazi navzven v obliki dejanj. Tekmovalnost jim zato ne ustreza, prav tako ne postavljeni časovni roki in drugi zunanji pritiski. Raje vidijo, da si lahko sami narekujejo tempo svojega delovanja. Ljudje z retrogradnim Marsom imajo zaradi blokirane energije lahko tudi težave z neuravnoteženim izražanjem čustev. V sebi lahko kopičijo močna čustva, ki nenadoma izbruhnejo na dan, pogosto takrat, ko je to najmanj potrebno; ko bi morali pokazati čustva, pa se zaprejo ali so preveč medli. Pomembno je, da v tem življenju najdejo ustrezen ustvarjalni kanal, prek katerega lahko konstruktivno izrazijo svoje veselje, jezo, frustracije in pogum.
Mars v djotišu
Po djotišu ima Mars ime Mangala (Sanskrit: मङ्गल, Maṅgala) in pomeni rdeč planet. Je bog vojne in sin boginje Zemlje, Bhumi. Je vladar Ovna in Škorpijona in je učitelj okultnih znanosti. Njegov dan je torek. Nosi več imen, kot so: Angāraka – ta, ki je rdeče barve, Raktavarna – ta, ki ima barvno kakor kri, Bhauma- sin od Bhumi, Lohitānga – železo, Kuja – ta, ki rojen je na Zemlji, Bha – svetleč.
Vedska mitologija pripoveduje o rojstvu Mangale, pri čemer se zgodba prične s Šivo, ki bil je v globoki meditaciji na gori Kailash, ko so iz njegovega čela padle tri kapljice polti na Zemljo, iz katerih se je rodil prelep deček rdečkaste polti, ki imel je štiri roke. Šiva je podaril otroka boginji Zemlje, Bhumi in otrok je bil poimenovan Bhauma, saj je bil vzgojen s strani Bhumi (Zemlje). Ko je Bhauma odraščal, je šel v mesto Kashi in se ogromno trudil v služenju Šive. Ta ga je blagoslovil in mu podaril posebno mesto Mangala loka, ki je bilo celo nadrejeno Shurka loka (Šukra-Venera). Tako je Bhauma dobil svojo pozicijo v solarnem sistemu pod imenom Mangala (planet Mars).
V vedski astrologiji so planeti si med seboj prijateljski, nevtralni ali sovražno naravnani. Tako so do Marsa prijateljski Sonce, Luna in Jupiter, medtem ko sta Venera in Saturn nevtralna, je pa zato Merkur sovražno nastrojen. Mangala tako predstavlja psihično energijo, samo zaupanje, ego, moč, jezo ter impulze, junaštvo ter avanture. Njegovo področje na našem telesu zajemajo kri, mišice in kosti. Njegov element je ogenj in sezona, ko je najmočnejši pa poletje. Njegov kamen so korale in številka, ki mu pripada je 9.
Sign up for The Newsletter delivered to your inbox, which includes exclusive feature stories, photography, reportages, columns, and more. Get it sent to your inbox.
RECOMENDED STORIES | PRIPOROČENE OBJAVE
Marina, poslednja sežgana čarovnica
Leta 1701 je cesarsko krvno sodišče začelo čarovniški proces proti Marini Češarek, mati šestih otrok. Po tednu dni ječe je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. — (Eng.) In 1701, the imperial blood court began a trial against Marina Češarek, a mother to six children. Despite maintaining her innocence the court sentenced her to sit on the witch’s chair and undergo further questioning. After three hours of torture, she ultimately confessed to being a witch.
Keep reading
Življenje v duhu prejšnjega stoletja: 21. etnografska prireditev »Likof na taberhi«
V Muzeju na prostem Rogatec, največjemu muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem in kulturnem spomeniku državnega pomena, je potekal dogodek »Likof na taberhi«, 21. etnografska prireditev, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. Prireditev je privabil obiskovalce iz celotne Slovenije. — (Eng.) The »Likof na taberhi« event took place at the Open-Air Museum Rogatec, the largest museum of folk architecture in Slovenia and a cultural monument of national importance. It was the 21st ethnographic event that revived the lives of ancestors and nearly forgotten rural and artisanal activities, along with traditional delicacies.
Keep reading
Slovenia Press Photo: Zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava
Reportaža o Silvi je na Slovenia press photo prejela nagrado za najboljšo zgodbo. Govori o Silvi, ki je pred 22 leti preživela raka, danes pa pomaga ženskam, ki gredo skozi podobno izkušnjo. — (Eng.) The reportage about Silvia won the photo award for the best story at Slovenia Press Photo. It tells the story of Silvia, who survived cancer 22 years ago and now helps women going through a similar experience.
Keep reading
Štanjel: Biser na Krasu
Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu, ki ga krasijo slikovite ozke ulice s kraškimi kamnitimi hišami, ki so terasasto razporejene, je bil poseljen že v prazgodovini, prvič pa se pisno omenja leta 1402. V času med svetovnima vojnama pa je Štanjelu vdahnil svojo vizijo arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. — (Eng.) Stanjel, town known for its picturesque, narrow streets and charming stone houses, which are arranged in terraces, has been inhabited since prehistoric times and was first documented in 1402. Štanjel was transformed by the architect and mayor Maks Fabiani, who left his mark on the town’s architecture.
Keep reading
Venera, boginja lepote in njen dotik skozi čas
Boginjo lepote, ljubezni, plodnosti in umetnosti so spremljale številne civilizacije kot duhovni planet. Venera, s katero povezujejo se številni Rimljani kot nasledniki Trojancev, eden teh je Julij Cezar, ki imel se je za potomca Eneja, praočeta Rima, čigar mati ni nihče drug kot Venera, ima v teozofiji posebno mesto, saj naj bi od tam prišel Mojster modrosti in na Zemlji vzpostavil iskro Kristusove zavesti, Ljubezen.
Keep reading
⟡
Almira Ćatović 