12. maja praznujejo medicinske sestre in zdravstveni tehniki v Sloveniji in po vsem svetu »Mednarodni dan medicinskih sester.«
Mednarodni dan medicinskih sester se praznuje in obeležuje že vse od leta 1965, letos pa poteka pod geslom Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva. 12. maj je izbran kot mednarodni dan medicinskih sester, saj se je pred 201 letom na ta dan, leta 1820, rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale, pobudnica ozaveščanja o potrebnosti izobraževanja medicinskih sester. Odpovedala se je bogatemu in udobnemu življenju in se odločila za poklic medicinske sestre, čeprav je bil le-ta v tistem času neugleden. Ustanovila je šolo za medicinske sestre in babice in s tem postavila temelje izobraževanja v zdravstveni negi.
Florence Nightingale: Utemeljiteljica zdravstvene nege kot stroke
Florence Nightingale, prva medicinska sestra (1820–1910) velja za utemeljiteljico zdravstvene nege kot stroke. Rojena je bila v bogati družini in že zgodaj se je odločila za poklic medicinske sestre, ki je bil v tistem času neugleden, kar je povzročilo jezo družine. Leta 1844 je po škandalu zaradi smrti nekega reveža v Londonu postala glasnica reforme zdravstvenega sistema in se v prihodnjih letih zavzemala za bolj socialno zdravstvo in bolj humane razmere v bolnišnicah.
Leta 1847 je spoznala politika Sidneyja Herberta, s katerim sta postala tesna prijatelja in kateremu je Florence tudi svetoval tekom njegove politične kariere. Njuno poznanstvo je ključno prispevalo k odločitvi, da Herbert pošlje skupino 39 prostovoljk pod njenim vodstvom v bolnišnico na območju bojišča krimske vojne. vojne. Delegacija je novembra prispela v Carigrad, kjer je našla obupne razmere. Oskrba z zdravili je bila slaba, higienske razmere pa obupne, vse to pa se je odražalo v masovnih infekcijah, ki so terjale visok smrtni davek med ranjenci. V tistih časih je desetkrat več vojakov umrlo zaradi tifusa, kolere in griže kot pa zaradi poškodb v boju.
Prostovoljke so takoj začele s čiščenjem prostorov in reorganizacijo dela, Nightingalova pa je predvidevala, da smrtnost narašča zaradi umazanije, nezadostne prehrane in slabe kanalizacije. Zahtevala je obisk sanitarne inšpekcije, ki je marca 1855 bolnišnico res obiskala in odredila izpraznjenje in dezinfekcijo kanalizacijskega sistema in ureditev prezračevanja. Po teh ukrepih je smrtnost upadla. Med letoma 1854–1855 so njena poročila seznanila svet z grozotami, posledično razburila javnost in pripomogla k ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. V tem času pa je Florence postala znana kot »dama s svetilko«, saj je z njo ponoči preverjala počutje ranjenih britanskih vojakov.
Izkušnje iz krimske vojne so pomembno vplivale tudi na njeno nadaljnjo kariero, saj je vseskozi ponavljala pomen higiene in ustreznih bivalnih pogojev. Sodelovala je pri načrtovanju bolnišnic ter napisala priročnik za medicinske sestre, ki je postal osnovno gradivo v Šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo 9. julija 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas. Leta 1869 je skupaj z Elizabeth Blackwell ustanovila Ženski medicinski kolidž v Londonu. V njenem imenu pa so ustanovili poseben sklad, imenovan Sklad Nightingale, v katerem so zbirali sredstva za usposabljanje medicinskih sester.
Za svoje dosežke je prejela številne nagrade, med drugim ji je britanska kraljica Viktorija leta 1883 podelila priznanje Rdeči kraljevi križ, leta 1907 je postala prva ženska prejemnica odlikovanja Order of Merit, leta 1908 pa je dobila še častno svobodo mesta London. Upodobljena pa je bila tudi na britanskem bankovcu za 10 funtov, ki je bil v obtoku od leta 1975 do 1994. S tem je bila do leta 2002 edina ženska, seveda z izjemo britanskih vladaric, ki je bila upodobljena na britanskih bankovcih.
»Sestra mora iti tudi po beznicah, da spozna življenje. Ampak seveda mora biti kakor sončni žarek, ki povsod obsije, a se sam ne umaže. Tudi kadar prideš v hišo, ne smeš kot kak orožnik začeti spraševati, kako je z vašim otrokom, kaj je s tem, kaj je z onim. Sestra se mora lepo pogovoriti tudi o kozjereji, če je treba. Biti mora vsestranska in razumeti eno in drugo stvar. Razumeti tako prostitutko kot tatu, tudi duševnega bolnika, in poiskati sredstva za njihovo zdravljenje.«
― Angela Boškin
Angela Boškin, začetnica zdravstvene nege pri nas
Za »slovensko Florence« velja Angela Boškin (1886-1977), prva šolana medicinska sestra v Sloveniji. Rodila se je v slovenski kmečki družini, pot pa jo je vodila na Dunaj k bratu, kjer so jo pritegnile ženske v modrih oblekah, tako imenovane plave sestre. Leta 1912 se je odločila za poklic medicinske sestre in bila sprejeta na dunajsko porodniško-ginekološko kliniko. Med 1. svetovno vojno je delala v raznih vojaških bolnišnicah ter 1918 diplomirala iz socialno zdravstvenega dela skrbstvenih sester, ter tako postala prva jugoslovanska diplomirana otroška negovalka in medicinska sestra.
Po vojni je na Jesenicah zaslužna za ustanovitev prve posvetovalnice za matere in dojenčke; model posvetovalnice pa se je kmalu razširil po vsej državi. Med delom na Jesenicah je začela pripravljati predavanja o higieni, zaščiti pred okužbami, prehranjevanju in negi otrok; prav tako je uvedla košare z najnujnejšimi higienskimi pripomočki in osnovnim posteljnim perilom za porodnice.
Njeno delo je opazil pediater Matija Ambrožič, začetnik socialne pediatrije pri nas, in jo leta 1922 povabil v Ljubljano, kjer je najprej izboljšala delo v sirotišnici. Do leta 1926 pa je tudi predavala v Ljubljani na enoletni šoli za medicinske sestre. Svojo pot je nadaljevala v Trbovljah, kjer je odprla posvetovalnico za otroke in opravljala podobno delo kot na Jesenicah ter se ukvarjala z ozaveščanjem o negi mater in dojenčkov, zlasti takoj po porodu. Zraven je še poučevala dekleta in žene o pomenu ženske volilne pravice, o pravici žensk do izobrazbe in poklicnega udejstvovanja.
Po desetletju v Trbovljah je do upokojitve leta 1944 delovala v Škofji Loki, kjer se je ukvarjala s tuberkuloznimi bolniki. Po upokojitvi se je umaknila k sestri na Pevmo. Leta 1969 je bila odlikovana z redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki. Njena podoba, glas, način razmišljanja in delovanja so zajeti v dokumentarnem portretu, ki je podan na povezavi: Poti k ljudjem.
Danes je pot Florence Nightingale in Angela Boškin prehodilo tisoče medicinskih sester, diplomiranih babic in zdravstvenih tehnikov. So temelj zdravstvenega sistema in se jih še posebej zavedamo v kriznih dogodkih.
⟡
Almira Ćatović 