Magična moč rastlin: Mističen Mak

Rastlina brez domovine, saj njen izvor ni poznan, nosi simboliko sna, smrti, obilja ter ljubezenskega ognja.

---

Mak,  latinsko Papaver, je v starem Egiptu veljal za zelo priljubljeno ljubezensko cvetlico. Šopek svežega maka ali glavico posušenega maka so zaljubljenci podarjali svojim izbrankam. Kot roža ljubezni je pripadal boginji Afroditi. Mak je nastal iz Afroditinih solz. Zrasel je z željo, da bi užaloščeni boginji prinesel ‘blagodejno pozabo gorja’ (mit o Adonisovi smrti). Mak izpolni Afroditina pričakovanja, saj je bila pozaba tako močna, da se je boginja z veseljem vdajala novim ljubezenskim dogodivščinam. V antični Grčiji je cvet pripadal boginji tudi plodnosti Demeteri.

V elevzinskih misterijih, ki so posvečeni Demeteri, pa so uporabljali tudi njegove narkotične učinke. S pomočjo opiatov so udeleženci doživeli božansko očiščenje skozi navidezno smrt in prebujanje v novo življenje. Mak je veljal tudi za čarovniško zel. Pripadal je troglavi čarovniški boginji Hebati, kraljici noči, temnih sil in čarovništva. Pripadal pa je tudi Hipnosu (bog sna) in njegovemu sinu Morfeju (bogu sanj). Polja pred Hipnosovo palačo, ki naj bi stala pred vrati podzemlja, naj bi bila prekrita s cvetočim makom. Stari Grki so darovali vence makovega cvetja, da bi si zagotovili miren spanec in lepe sanje.

Mak je ena od starih v zdravilstvu uporabnih rastlin. Uporabljali so ga Egipčani, v Grčiji, kjer so poznali njegovo moč in sposobnost lajšanja bolečine, ga je poznal že Hipokrat. Najdba makovih glavic v mostiščih Bodenskega jezera je dokaz, da so v Evropi mak sadili že dolgo pred našim štetjem. V ljudskem zdravilstvu so iz makovih cvetov pripravljali čaje in sirupe, ki med drugim blažijo bolečine in pomirjajo. Cvetove so uporabljali kot zdravilo proti bolečinam v prsih, hripavostim, bolečinam v pljučih in zoper zasluzenje. Evropa je za mak lahko hvaležna zdravniku Paracelususu (rojen 1493 – umrl 1551 v Salzburgu), alkimistu, ki je ponovno uvedel mak v zdravilstvo.

Na Kitajsko so mak pripeljali Arabci, že pred dinastijo Tang (618-907), vendar je ta bil popisan šele v 8. stoletju. V tradicionalni kitajski medicini se je uporabljal pri črevesnih boleznih. Kajenje opija se je na Kitajskem razpaslo v 18. stoletju, ko so opij tja prinesli Španci. Leta 1641 je bil izdan cesarski ukaz, ki prepoveduje uvoz in kajenje opija ter tobaka. Toda še strožje odredbe, ki so skušale preprečiti to razvado, so bile brez uspeha. V opijski vojni je Anglija vsilila uvoz opija v Kitajsko, ki je postal kuga Kitajske. Leta 1878 je več kot 120 milijonov ljudi potrebovalo opij.

Opij iz maka pridobivajo tako, da zarežejo nezrele makove glavice. Skozi zareze se izloča mlečni sok, ki vsebuje alkoloide opija. Najvažnejši je morfin. V zdravilstvu pa se uporablja še kodein in papaverin. Kodein se uporablja kot blažilno sredstvo pri draženju na kašelj, papaverin pa kot zdravilo, ki zmanjšuje krče. Za mak bi lahko rekli, da je rastlina brez domovine, saj njegov izvor ni poznan. Poznamo več zvrsti in vsaka od teh je različica z belim, sivim, rumenim, rožnatim ali modrim semenom. Makova semena uporabljamo v kulinariki pri pecivu kot nadev, kruhu kot posip. V Indiji semena zmeljejo in z njim zgoščajo omake. Uporabno pa je tudi olje. Res da makova semena niso narkotična, je pa zato makova potica izjemno omamna.

Fascinantna mistična cvetica, ki za navidezno krhkostjo nosi prastaro simboliko sna, pozabe, smrti ter tudi obilje, bogastvo, plodnost in ljubezenskega ognja ter vsebuje elemente s pomočjo katerih so v elevzinskih misterijih doživljali božansko očiščenje skozi navidezno smrt in prebujanje v novo življenje.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

---

Preberi več: MAGIČNA MOČ RASTLIN

⟡

ALMIRACATOVIC.COM

---

Search