Njeno ime, ljubezen do znanosti in filozofije, matematike in astronomije, izumiteljskega daru in brutalnega umora, me spremlja dlje časa. Izjemna znanstvenica je v zgodovini zapisana kot prva ženska matematičarka, a se v šolskih učbenikih sploh ne omenja. Pa vendar njeno ime iz globine tišine priplava na površje in šepeta zgodbo o času sprememb, trčenju dveh svetov, ki sta povzročila njeno smrt in zaton modrosti in Aleksandrije. Tole je zgodba o Hipatiji, ljubiteljici modrosti.
Aleksandrija je bila v 4. stol. n. št. kulturno središče Sredozemlja s tremi pomembnimi središči; prvo Muzej, tempelj muz, kjer je bila filozofsko-znanstvena univerza, Serapeum, veliko svetišče misterijev in znamenita Aleksandrijska knjižnica, v kateri so bila zbrana vsa znanja klasičnega sveta. V tem času je bila Aleksandrija intelektualni center zahodnega sveta, njena knjižnica pa je varovala številna dela in modrosti antičnega sveta. Muzej, veliko žarišče filozofskih idej, so vodili neoplatoniki, zadnji predstavniki klasične filozofije, izmed katerih je bil tudi Teon, oče Hipatije, ki je predaval v Muzeju matematiko in astronomijo. Hipatija je živela v Aleksandriji v obdobju od približno leta 370. do 415 in v rani dobi dobila znanje s strani očeta, ki je svoji hčerki dal iniciacijo v matematiko in astronomijo, medtem ko se je ona učila filozofijo. Bila je privrženka Platonove filozofije in približno leta 400 postala voditeljica filozofske šole v Aleksandriji.
Okrog Hipatije so se zbirali učenjaki, ki jih je pritegnila njena inteligenca, bistrost uma, skromnost in lepota. Zahvaljujoč kolekciji pisem, ki so jih pisali njeni učenci, še posebej Sinezij (Synesius) iz Kirene in škof Ptolemais, so naredili rekonstrukcijo njenega učenja iz pisem in razbrali njen neverjeten ugled, priljubljenost in povzdigovanje, ki ga je bila deležna. Bila je znana po svoji lepoti in kreposti ter izbrušenosti in kot predstavnica zadnjih članov aleksandrijskega Muzeja.
Hipatija po besedah krščanskega cerkvenega zgodovinarja Sokrata Sholastika, ki je v delu Cerkvena zgodovina podal njen opis: “Svojega očeta je presegla na vseh znanstvenih področjih, predvsem na področju opazovanja zvezd. S svojo nadarjenostjo, naporom in inteligenco je dosegla takšno širino, da je daleč presegla vse filozofe svojega časa.“
Kljub temu, da je znana na področju matematike in astronomije, se je ukvarjala z medicino in filozofijo, ki je bila njena prva ljubezen. Zaslužna je za številne izume, med katerimi so naprave in pripomočki, ki so v rabi še danes. Najbolj znan je astrolab, instrument za določanje geografske širine in določanja položaja in gibanja zvezd, genialni računalnik tistega časa; areometer, merilnik gostote plinov, naprava za destilacijo vode in veliko pred Keplerom dokazala, da planeti krožijo po elipsi; ta je to teorijo objavil leta 1609.
***
Astrolab, prenosni računalnik antičnega časa
Hipatija je ta bila »philosophos«, ljubitelj modrosti; ukvarjala se je z abstraktnim razmišljanjem in ga sprevedla v praktične zamisli s pomočjo matematike in geometrije. Zaradi svojih izjemnih predavanj je hitro dobila vzdevek Filozofinja. Vendar njeno področje ni bilo le filozofija, kajti bila je tudi ena prvih znanih matematičark. S svojimi predavanji o Diofantovi astronomiji je dosegla takšen sloves, da so jo prihajali poslušat študentje iz Evrope, Azije in Afrike. Njena knjiga na to temo je skupaj s komentarjem na Apolonijeve stožnice (krivulje drugega reda – krožnica, elipsa, hiperbola in parabola) postala obvezen učbenik vsakega tedanjega astronoma in matematika. Ko je dopolnila 30 let, je postala upraviteljica Muzeja, ki mu je tedaj pripadala tudi Aleksandrijska knjižnica.
Uporaba astrolaba je utonila v pozabo, vse dokler ga niso arabski astrologi ponovno obudili in predstavili Španiji, od koder se je razširil po Evropi in je v 13. stoletju bil tako pomembna zadeva, kot je danes računalnik. Astrolab je zgodovinska astronomska merilna naprava, s katero so astronomi določevali in napovedovali navidezno lego Sonca, Lune, planetov in zvezd. Uporabljali so ga tudi pri merjenju krajevnega časa. V srednjeveškem arabskem svetu so astrolabe uporabljali pri raziskovanju v astronomiji, v Evropi pa so jih uporabljali za izdelavo horoskopov. Prvi je nastal je v času antike.
Sestavljen je iz votlega diska, ki se imenuje mater(mati) in je dovolj visok, da drži eno ali več plošč, timpanov ali klimat. Na timpanu so vrezane črte azimuta, nadglavišča in druge točke horizontskega koordinatnega sistema, ki predstavljajo del nebesne krogle nad krajevnim obzorjem. Rob matere je po navadi razdeljen v ure ali ločne stopinje. Nad materjo in timpanom je reta, okvir, ki nosi projekcijo ekliptične ravnine in več kazalcev, ki označujejo lege svetlih zvezd. Reta se lahko prosto vrti. Nekateri astrolabi imajo ozko ravnilo, ki se vrti nad reto in je lahko označeno z lestvico deklinacij. Reta, ki se vrti, ima vlogo zvezdne karte.
Na zadnji strani matere je večkrat vgravirano več lestvic. Lestvice se razlikujejo od izdelovalca do izdelovalca, lahko pa vsebujejo krivulje za pretvarjanje časovnih količin, koledar za pretvarjanje dneva, meseca v lego Sonca na ekliptiki. Alidada je pritrjena na zadnjo stran. Kadar se astrolab drži navpično, se lahko alidada vrti in se z njo izmeri višina zvezde, tudi v stopinjah.
Na prve mehanske astronomske ure so vplivali astrolabi. To so neke vrste mehanski astrolabi, ki prikazuje trenutno lego Sonca, zvezd in planetov. Prva ura, izdelana leta 1330 , je bila dejansko sestavljena iz zvezdne karte, ki se je vrtela okoli nepomične rete. Veliko astronomskih ur je imelo podobno obliko kot astrolabi, kot je znana praška ura iz leta 1410. Leta 1985 pa je švicarski urar Ludwig Oechslin skonstruiral in izdelal astrolab kot zapestno uro.
Predavanje z Teda, kjer Tom Wujec poda zelo dobro poanto, kako z razvojem tehnologije, izgubljamo osnovno znanje in pri tem demonstrira uporabo astrolaba.
***
Kraljeva knjižnice Aleksandrije
Ko se omenja Hipatija in Aleksandrija je vsekakor je potrebno izpostaviti Kraljevo knjižnico Aleksandrije, ki je bila nekoč ne samo največja knjižnica v Sredozemlju ampak zakladnica znanja in modrosti. Domnevajo, da so jo ustanovili na začetku 3. stoletja pr. n. št. med vladanjem faraona Ptolemeja II., po tem, ko je njegov oče ustanovil Tempelj muz ali Muzej. Na svojem višku je knjižnica hranila okoli 400.000 do 700.000 zvitkov. Bila je dragocena zakladnica znanj, del katere naj bi bil uničen ob nekem obleganju mesta za časa Julija Cezarja, toda številna dela so se ohranila še nekaj stoletij. Vse do oblasti krščanskih fanatikov, ki so jo dokončno opustošili. Zaslugo za takšna dejanja se pripisujejo konstantinopelskem cesarju Teodoziju, ki naj ne bi odobraval starih poganskih grških knjig.
Zanimiv dokumetnarec o Aleksandriji, Hipatiji in knjižnici modrosti.
***
Pregon Hipatije in smrt
V času, ko je bila Aleksandrija mesto mislecev, filozofov, matematikov in znanstvenikov, je med temi šolami bila najnovejša šola razmišljanja mlada krščanska vera; prostor, kjer so pogani in kristjani živeli drug ob drugem in kjer je vera v enega boga bila samo ena od miselnih tokov. Vendar so se časi spremenili, ko se na oblast prišli kristjani in v Aleksandrijo se je naselil razdor. Leta 391 je konstantinopelski cesar Teodozij l. objavil prepoved poganskega verovanja, kar je vodilo do tega, da so se kristjani na rimskem cesarstvu združili v uničevanju templjev in jih pretvorili v cerkve.
Tega istega leta je Teofil, patriarh Aleksandrije sodeloval v uničenju Serapeum, velikega svetišča misterijev. Leta 412. ga nasledi Ciril, ki tako postane patriarh Aleksandrije. V tem času je Orest rimski guverner mesta in med njim in Cirilom se prične ostra politična bitka za oblast. Hipatija je bila Orestova prijateljica in je predstavljala veliko oviro patriarhu Cirilu, ne samo zaradi prijateljstva z Orestom, ampak ker je imela politično moč, bila je ena največjih izobraženk, filozofinj in znanstvenic tistega časa, predstavnica poganstva in ženska. Zato je proti njej sprožil govorice, da je čarovnica in da instrumente, predvsem astrolab, uporablja kot pripomoček črne magije in zato mora umreti.
Začnejo se intenzivni pregoni akademikov Muzeja, ki so na izbiro imeli sprejem nove vere ali smrt. Marca leta 415 jo je skupina krščanskih fanatikov s patriarhom Cirilom Aleksandrijskim na čelu ujela v središču mesta, jo slekla do golega, ter jo odpeljali v nekoč tempelj zdaj cerkev, imenovano Cezarion, kjer so ji z ostanki lončevine odrli kožo s telesa, meso s kosti. Po brutalni smrti so jo razčetverili in dele telesa odnesi iz mesta in jo na grmadi kot čarovnico zažgali. Patriarha Cirila so razglasili za svetnika. Kmalu zatem so Muzej, Aleksandrijsko knjižnico ter ostale poganske ustanove in svetišča uničili in zažgali. Mesto je tako izgubilo ne samo veliko učiteljico ampak modrost in s tem povezano zakladnico znanja. Učenci Hipatije so pobegnili v Atene, kjer se je njeno učenje nadaljevalo.
Velika znanstvenica, ki doprinesla je k razvoju in širjenju znanosti, dojemanju sveta in vesolja ter spodbujala raziskovanje in pri tem bila deležna občudovanja kakor sovraštva, nosi več kot le zgodbo o ženski matematičarki. Gre za zgodbo o razumu, ki preplavila ga je tema in želja po oblasti, zgodba o slepoti, iz katerega nastalo prepričanje rodi fundamentalizem in v katerega se tako hitro in preprosto vpnejo slepo sledeče mase, ki svoje sledenje in brutalnost opravičujejo z ”višjimi” cilji, izza katerih pa stoji strah in želja po oblasti. Zanimivo, kako se iz časa v čas tak scenarij še vedno uporablja in kako se v imenu vere, v imenu boga upravičujejo grozodejstva in hitro pozabijo nauki »Ljubite drug drugega, kakor sem jaz ljubil vas!«
Življenje Hipatije je lepo prikazano v filmu, ki si ga lahko ogledaš na povezavi: AGORA.
Ὑπατία
Sign up for The Newsletter delivered to your inbox, which includes exclusive feature stories, photography, reportages, columns, and more. Get it sent to your inbox.
RECOMENDED STORIES | PRIPOROČENE OBJAVE
Marina, poslednja sežgana čarovnica
Leta 1701 je cesarsko krvno sodišče začelo čarovniški proces proti Marini Češarek, mati šestih otrok. Po tednu dni ječe je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. — (Eng.) In 1701, the imperial blood court began a trial against Marina Češarek, a mother to six children. Despite maintaining her innocence the court sentenced her to sit on the witch’s chair and undergo further questioning. After three hours of torture, she ultimately confessed to being a witch.
Keep reading
Življenje v duhu prejšnjega stoletja: 21. etnografska prireditev »Likof na taberhi«
V Muzeju na prostem Rogatec, največjemu muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem in kulturnem spomeniku državnega pomena, je potekal dogodek »Likof na taberhi«, 21. etnografska prireditev, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. Prireditev je privabil obiskovalce iz celotne Slovenije. — (Eng.) The »Likof na taberhi« event took place at the Open-Air Museum Rogatec, the largest museum of folk architecture in Slovenia and a cultural monument of national importance. It was the 21st ethnographic event that revived the lives of ancestors and nearly forgotten rural and artisanal activities, along with traditional delicacies.
Keep reading
Slovenia Press Photo: Zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava
Reportaža o Silvi je na Slovenia press photo prejela nagrado za najboljšo zgodbo. Govori o Silvi, ki je pred 22 leti preživela raka, danes pa pomaga ženskam, ki gredo skozi podobno izkušnjo. — (Eng.) The reportage about Silvia won the photo award for the best story at Slovenia Press Photo. It tells the story of Silvia, who survived cancer 22 years ago and now helps women going through a similar experience.
Keep reading
Štanjel: Biser na Krasu
Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu, ki ga krasijo slikovite ozke ulice s kraškimi kamnitimi hišami, ki so terasasto razporejene, je bil poseljen že v prazgodovini, prvič pa se pisno omenja leta 1402. V času med svetovnima vojnama pa je Štanjelu vdahnil svojo vizijo arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. — (Eng.) Stanjel, town known for its picturesque, narrow streets and charming stone houses, which are arranged in terraces, has been inhabited since prehistoric times and was first documented in 1402. Štanjel was transformed by the architect and mayor Maks Fabiani, who left his mark on the town’s architecture.
Keep reading
Družinska radost
Družinska fotografija ni le spomin v času, ampak je tudi odraz ljubezni in povezanosti med družinskimi člani. Igrivi, radovedni ali nagajivi otroški obrazi so izjemno darilo za vso družino in eden od izvirnih načinov, kako okrasiti svoj dom s fotografijami, na katerih se nahajajo prav vsi družinski člani. — (Eng.) Family photography is not just a memory in time; it’s also a reflection of love and connection among family members. Playful, curious, or mischievous children’s faces are an incredible gift for the entire family and one of the original ways to decorate your home with photos featuring every family member.…
Keep reading
⟡
Almira Ćatović 