V Indiji se nahaja mesto, kjer stoji tempelj posvečen vagini ter tantrični boginji Kamakhya.
So številna zanimiva mesta in kraji, ki jih želim obiskati in eden takih se nahaja v Indiji, ob mestu Guwahati, kjer na hribu Nilachal stoji tempelj posvečen vagini ter tantrični boginji Kamakhya. Tempelj je eden izmed 52 Šaktijinih svetišč, kjer je vsako od teh povezano z določenim delom telesa in tako je v templju Kamakhya, predmet čaščenja yoni, maternica in vagina Božanske Matere. Na tem mestu romarju ponujajo svoje bogoslužje in lahko vidijo simbolični organ, ki je vedno pokrit z rdečo krpo, iz zemlje pa prihaja izvir vode, ki zaliva to skulpturo v obliki vagine.
Mitologija
Preden opišem mitologijo, povezano s tem krajem, naj samo omenim osnovno mitologijo božanstev, ki po zgodbi spominja na združeno verzijo Vojne zvezd z Gospodarjem prstanov. Torej, cela zgodba se prične z enostjo, iz katere izhaja trojica božanstev, ki jo sestavljajo stvarnik Brahma, ohranjevalec Višnu in uničevalec Šiva. Vsak od njih ima ženo oz svoj par ali drug princip, tako je Brahma poročen s Sarasvati, boginjo znanja; Višnujeva žena je Lakšmi, boginja obilja, Šivova prva žena pa je bila Sati, mati boginja, ki je naredila samomor.
Bila je prva ženska, ki se je dala sežgati v žrtvenem ognju. Skozi stoletja je na tisoče hindujskih vdov posnemalo njen mitološki zgled in se dalo sežgati na pogrebni grmadi skupaj s truplom svojega moža, četudi je danes ta običaj, imenovan sati, z zakonom prepovedan. Sati se nato inkarnira kot princesa Parvati in je ponovno skupaj s Šivo. Ta boginja je poznana pod različnimi imeni in nazivi. V svoji blagi pojavni obliki je Parvati in Uma ter Gauri, kar pomeni »zlata«, kot Durga oziroma Kali pa velja za boginjo uničenja.
Zgodba o Šivi in Sati
Nekoč boginja Sati, poosebljena ženska energija, prevzela je človeško rojstvo na sugestijo Brahme, božanstva kreacije. Rodila se je kot hči kralju Dakši, sinu Brahme. Brahmin načrt je bil, da Sati iz dolge meditacije prebudi Šivo in se poroči z njim. Tako je bilo naravno za njo, da je kot otrok oboževala zgodbe in legende povezane s Šivo, ter odraščala s predanostjo do njega. Ko je prišla v obdobje ženskosti, je misel, da bi se poročila s snubci, katere ji je predlagal oče, postala nevzdržna.
Vsaka snubitev s strani bogatih in pomembnih kraljev je le povečala njeno hrepenenje po asketski Šivi. Da bi se približala njegovemu srcu, se je odrekla bogastvu in odšla v osamitev ter se posvetila asketskemu življenju. Sčasoma je opustila tudi hrano in se predala globoki meditaciji. Vsa ta opustitev je obrodila sadove njenega srca, saj se je pred njo pojavil Šiva, očaran nad njo ter jo zaprosil.
Kralj Dakša ni bil vesel nad hčerino izbiro, saj je Šivo imenoval umazanim asketom, pa vendar se je poroka zgodila, ko je v zadevi posredoval sam Brahma. Sledilo je veliko slavje in praznovanje, saj je svet postal srečnejše mesto, ko je Šiva stopil iz globoke meditacije ter se ponovno združil s svojo ljubljeno, tokrat v zemeljski obliki. Njuna združitev se je praznovala v Februarju pod imenom Mahashivratri, velika poročna noč med Šivo in božansko mater. Zanimivo, da se v tem času praznuje tudi Valentinovo.
Živela sta v blagostanju in sreči, ljubezni in radosti eone let. Oče od Sati nikoli ni odobraval zakona in ko je organiziral veliko slavno ceremonijo v obliki ritualnega žrtvovanja, je povabil vse člane družine, bogove in boginje, vse, razen Šiva in Sati. S tem je globoko prizadel Sati, ki je kljub prigovarjanju Šive, odšla na omenjen dogodek. Hotela se je soočiti z očetom, ta pa je poniževal tako njo kot Šivo. Globoko razočarana nad očetovo krutostjo, se je odločila, da prekine vse vezi s to družino. V meditativnem položaju lotosa je vstopila v globok trans, kjer je vedno globlje prodirala v sebe ter povečevala notranji ogenj, dokler njeno telo ni zajel plamen. Sati je umrla. Ko je Šiva slišal, kaj se je zgodilo z njegovo ženo, je padel v temo. Iz las je kreiral neustrašnega vojaka imenovanega Virabhadra (vira- heroj, bhadra-prijatelj) in ga poslal nad kralja ter njegove goste.
Zgroženi in polni kesanja so gostje in bogovi prosili Šivo za milost. Ko je ta prišel v palačo in videl škodo, ki jo je naredil Virabhadra je to absorbiral nazaj v prvotno formo, njegovo jezo pa je nadomestila žalost, ta pa se je preoblikovala v sočutje. Našel je telo obglavljenega Dakša ter mu na telo namestil je kozjo glavo in ga povrnil nazaj v življenje. Ta je prepoznal Šivino velikodušnost in prijaznost ter se mu poklonil. Vendar to ni pripeljalo Sati nazaj in Šiva je neizmerno trpel nad izgubo ljubljene Sati. Dvignil je telo Božanske Matere in taval po svetu iskajoč najbolj odročen kraj, kjer se bo ponovno predal asketskemu življenju.
Drugi bogovi so mu hoteli pomagati in mu povrniti duševno zdravje, a nič ni pomagalo. Bogovi so poklicali Višnu, da povrne Šivi zdrav razum. Višnu je uporabil svoj disk, s katerim je razrezal Satino telo na 52 kosov, ki so padli na Zemljo na različnih mestih. Teh 52 mest se imenujejo tudi Šaktijina mesta oz romarska središča. Druga verzija pa pravi, da Šiva, ko videl je mrtvo Sati, vzel je njeno telo in začel plesati kozmični ples uničenja univerzuma. In da rešili bi univerzum prosili so Višnu za pomoč, ki ta razrezal je Satino telo na 52 kosov, nekje omenjajo pa omenjajo število 108.
Ko je zadnji del telesa odpadel, se je Šiva usedel bo reki Gangeš in se tekom meditacije spomnil, kdo je in kdo je Božanska Mati. Takrat se je spomnil svete obljube, ki sta si jo dala, in sicer da bosta večno skupaj v duhu in duši, čeprav bo telo menjalo obliko. In tako je Šiva ponovno vstopil v globoko meditacijo in nekaj eonov let kasneje, se je ponovno pojavila pred njim ona. Tokrat se je vrnila kot Parvati, hči kralja in kraljice Himalajev, da ponovno bo postala njegova nevesta. Mesto na katerem padla je Satjina maternica in vagina, je mesto na katerem danes stoji tempelj Kamakhya, mesto kjer se nahaja vagina in maternica Božanske Matere.
Yoni
Yoni je sanskrtska beseda z različnimi pomeni, najpogostejša med njimi sta vagina ali maternica, saj v tantri ženski spolni organ vključuje tudi maternico in predstavlja izvor življenja. Njen moški ustreznik je lingam. Yoni predstavlja tudi božanski prehod ali sveti tempelj in je tudi abstraktna podoba Shakti in Devi, kreativne sile, ki premika vesolje ter predstavlja ženski ustvarjalni princip, ki ima na osebni ravni moč, da ustvarja in rojeva novo življenje, na kozmični ravni pa ta ista sila ustvarja univerzum.
Simbol za yoni je navzdol obrnjen trikotnik, ki je simbol ženske energije v mnogih kulturah in vse ženske imamo tudi dejansko navzdol obrnjen trikotnik na svojem telesu, venerin grič, ki se v sanskrtu imenuje kama rupa, kjer kama pomeni želja in rupa oblika. In o tem govori ženska ustvarjalna energija, o moči kreacije. Sprva imamo željo in idejo in nato s pomočjo ustvarjalne energije manifestiramo, zato je yoni center ustvarjalne in kreativne moči, kjer ženska predstavlja utelešenje te univerzalne sile.
Tantra in boginja Kamakhya
Tantra je pot združitve skozi kozmični ples Šive in Šakti, je kozmična manifestacija skozi katero lahko prebudimo kundalini. Obstajajo razne definicije, ki poskušajo zaobjeti, kaj tantra je, ena teh pravi, da je tantra azijski korpus veroizpovedi in praks, ki na ustvarjalne in svobodne načine poskušajo obredno prilagoditi in usmerjati energijo v človeškem mikrokozmosu; temelji na načelu, da vesolje, kot ga doživljamo, ni nič drugega kot manifestacija božanske energije Boga, ki to vesolje ustvarja in ohranja.
Ena najpomembnejših tantričnih boginj je Kamakhaya, njena druga podoba je Kali. Kamakhayo imenujejo tudi, kot »velika boginja iluzije« ter tudi »ljubljena boginja poželenja« za katero njeni privrženci pravijo, da uresničuje vse želje.
Tempelj Kamakhya
O zgodovini nastanka templja je znanega zelo malo. Podano je le, da je bil uničen v začetku 16. stoletja in ponovno zgrajen v 17. stoletju s strani kralja Naranarayana. Nekateri verjamejo, da je ta tempelj kraj, kjer sta romantična srečanja imela Šiva in Sati, saj v sanskrtu beseda Kama je označuje ljubljenje in po tej besedi naj bi ta kraj dobil ime Kamakhya.
Tempelj vsebuje tri glavne prostore. Zahodni del je v pravokotni obliki in ga romarji ne uporabljajo, srednji del v obliki kvadrata in ima na zidovih skulpture bogov in boginj. Skozi srednji del se pride to posvetnega dela, ki je v obliki jame, do katerega se pride po stopnicah, znanih kot Mekhelaujeva pot. Na tem mestu romarju ponujajo svoje bogoslužje in od tam lahko vidijo simbolični organ, ki je vedno pokrit z rdečo krpo. Iz zemlje prihaja izvir vode, ki zaliva skulpturo v obliki vagine. Slik ali posnetkov prostora od znotraj skoraj da ni, saj je to strogo prepovedano.
Zgodba o stopnicah v templju
Demon Naraka se je zaljubil v boginjo Kamakhya in se je hotel poročiti z njo. Ta v poroko privoli, pod pogojem, če bo zgradil stopnice od dna hriba Ninanchala do templja in to v roku ene noči. Naraka je sprejel izziv in se lotil dela. Ko je skoraj dokončal nalogo, je boginjo zgrabila panika glede poroke z njim, zato ga je s trikom pretentala. Ustvarila je petelina, ki spustil je svoj glas pred svojim časom, zato je Naraka mislim, da je zora že tu. Misleč, da je delo jalovo, je opustil nalogo in tako so stopnice ostale nedokončane. Kasneje, ko je izvedel, je ulovil petelina in ga ubil na mestu, danes znanem kot Kukurakata. Nedokončane stopnice pa so znane kot Mekhelaujeva pot.
Festival in menstrualni cikel
Kot center tantričnega gibanja ta tempelj privabi tisoče ljudi na letni festival pot imenom Ambubachi Mele, ki je najbolj praznovan praznik v templju Kamakhya v Guwahatiju. Ta letna mela se praznuje v času monsuna, nekje v sredini junija, ko poplavlja reka Brahmaputra. Je praznovanje letne menstruacije boginje Kamakhye. Velja prepričanje, da gre boginja tega templja v tem času leta skozi svoj menstrualni cikel, saj je reka rdeče barve. V tem času je tempelj zaprt. Verjame se tudi, da postane negovalna moč menstruacije Matere Zemlje v času monsunskega dežja dostopna vsem častilcem. Simbolično je tako menstruacija simbol ženske kreativne moči. Tako se v templju Kamakhya praznuje Šakti ali moč znotraj vsake ženske.
Sign up for The Newsletter delivered to your inbox, which includes exclusive feature stories, photography, reportages, columns, and more. Get it sent to your inbox.
RECOMENDED STORIES | PRIPOROČENE OBJAVE
Marina, poslednja sežgana čarovnica
Leta 1701 je cesarsko krvno sodišče začelo čarovniški proces proti Marini Češarek, mati šestih otrok. Po tednu dni ječe je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. — (Eng.) In 1701, the imperial blood court began a trial against Marina Češarek, a mother to six children. Despite maintaining her innocence the court sentenced her to sit on the witch’s chair and undergo further questioning. After three hours of torture, she ultimately confessed to being a witch.
Keep reading
Življenje v duhu prejšnjega stoletja: 21. etnografska prireditev »Likof na taberhi«
V Muzeju na prostem Rogatec, največjemu muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem in kulturnem spomeniku državnega pomena, je potekal dogodek »Likof na taberhi«, 21. etnografska prireditev, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. Prireditev je privabil obiskovalce iz celotne Slovenije. — (Eng.) The »Likof na taberhi« event took place at the Open-Air Museum Rogatec, the largest museum of folk architecture in Slovenia and a cultural monument of national importance. It was the 21st ethnographic event that revived the lives of ancestors and nearly forgotten rural and artisanal activities, along with traditional delicacies.
Keep reading
Slovenia Press Photo: Zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava
Reportaža o Silvi je na Slovenia press photo prejela nagrado za najboljšo zgodbo. Govori o Silvi, ki je pred 22 leti preživela raka, danes pa pomaga ženskam, ki gredo skozi podobno izkušnjo. — (Eng.) The reportage about Silvia won the photo award for the best story at Slovenia Press Photo. It tells the story of Silvia, who survived cancer 22 years ago and now helps women going through a similar experience.
Keep reading
Štanjel: Biser na Krasu
Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu, ki ga krasijo slikovite ozke ulice s kraškimi kamnitimi hišami, ki so terasasto razporejene, je bil poseljen že v prazgodovini, prvič pa se pisno omenja leta 1402. V času med svetovnima vojnama pa je Štanjelu vdahnil svojo vizijo arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. — (Eng.) Stanjel, town known for its picturesque, narrow streets and charming stone houses, which are arranged in terraces, has been inhabited since prehistoric times and was first documented in 1402. Štanjel was transformed by the architect and mayor Maks Fabiani, who left his mark on the town’s architecture.
Keep reading
Družinska radost
Družinska fotografija ni le spomin v času, ampak je tudi odraz ljubezni in povezanosti med družinskimi člani. Igrivi, radovedni ali nagajivi otroški obrazi so izjemno darilo za vso družino in eden od izvirnih načinov, kako okrasiti svoj dom s fotografijami, na katerih se nahajajo prav vsi družinski člani. — (Eng.) Family photography is not just a memory in time; it’s also a reflection of love and connection among family members. Playful, curious, or mischievous children’s faces are an incredible gift for the entire family and one of the original ways to decorate your home with photos featuring every family member.
Keep reading
⟡
Almira Ćatović 