
Na Trgu svobode se je v sredo, 16. 9. 2020, v sklopu Evropskega tedna mobilnosti 2020 predstavilo več dogodkov društev vključenih v Svet invalidov Mestne občine Maribor. Med drugim so prikazali s kakšnimi ovirami se v svojem vsakdanu srečujejo.
Svet invalidov je bil ustanovljen leta 2009 z namenom, da se okrepi sodelovanje invalidskih društev z različnimi mestnimi institucijami in službami in od takrat se invalidska društva v velikem številu udeležujejo Dneva mobilnosti invalidov, v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra. V okviru dogodka društva predstavijo in prikažejo svoje načine mobilnosti, pripomočke in posebnosti pri premagovanju ovir v vsakdanjem življenju.
S kakšnimi ovirami se v svojem vsakdanu srečujejo invalidi, so opozorili v akciji »Pridem takoj«, kjer so ozaveščali o neupravičenih parkiranjih na invalidskih parkirnih mestih in težavah, ki jih zaradi tega imajo. Z invalidskimi vozički in napisi ”Samo za minutko po nekaj skočim”, ”Takoj bom nazaj, samo na pošto skočim”, »Pridem takoj”, so zasedli 5 parkirnih mest v času med 8. in 12. uro na Slomškovem trgu, pri čemer so želeli opozoriti na pomanjkanje parkirnih mest za invalide ter na pogostost parkiranja na teh mestih s strani drugih voznikov.
»Želimo opozoriti na to, da je invalidskih parkirnih mest malo in so ta nujno potrebna, kajti nekdo, ki lažje hodi in dobro vidi, lahko gre nekaj metrov dlje peš kot nekdo, ki ima težave. Temu so invalidska parkirna mesta tudi namenjena. Opažamo, da se situacija izboljšuje, se pa zmeraj najdejo kršitelji, med invalidi pa to povzroča slabo voljo. Invalidi namreč ne morejo parkirati na običajno parkirno mesto, invalidska mesta so dovolj široka in širša od običajnih mest.
Največja težava invalidov je, da se potem oni ne morejo parkirati na običajno parkirno mesto, kajti ko morajo vzeti invalidski voziček iz avta, ne morejo tako na stežaj, na navadnem parkirišču odpreti vrat, kar pomeni, da ne morejo pritegniti vozička ob stran svojega avtomobila, da se potem presedejo iz avtomobila na voziček. Zato so invalidska mesta dovolj široka, da to omogočajo. Kajti nikjer drugje to ni izvedljivo,« je za jutranji program Radia Maribor poudarila Alenka Gajšt, strokovna sodelavka Društvo Študentov Invalidov Slovenije.
Štefka Vegan je bila športnica od glave do pet, ko se ji je leta 2007 usodnega nedeljskega jutra življenje obrnilo na glavo. Namreč, ko se je zbudila ni čutila ne rok ne nog, bila je hroma od vratu navzdol. Končala je v oddelku za intenzivno nego, pri čemer dva meseca sploh ni vedela zase. Zdravniki so šele pozneje ugotovili, da boleha za polinevropatijo – bolezensko prizadetost perifernih živcev. Po mesecih rehabilitacije se je ponovno učila jesti, oblačiti in skrbeti zase; bolezen pa jo je spodbudila k boju, kjer je vsak gib na prstu dajal novo upanje. Danes kljub invalidnosti uživa v športu, in sicer v teku. V letu 2019 se je udeležila kar 30 tekaških prireditev ter se udeležila tudi Istrskega maratona, kjer je »vozičkala« kar 21 km.
Kako dostopen je Maribor invalidom, je demonstrativno pokazal sprehod z invalidskimi vozički od Glavnega trga do podvoza na Ljubljanski ulici. O ”skritih pasteh” v obliki majhnih robov, ki so nevarni tako za slepe in slabovidne kakor tistim na vozičkih, se je prepričal tudi podžupan Samo Peter Medved, ki se je udeležil sprehoda.
»Samo na poti od centra mesta do bolnice so tri ali štiri klančine, preko katerih brez pomoči nočem, ker se lahko zvrnem,« je dejala znana mariborska športnica na invalidskem vozičku Štefka Vegan, ki se je leta 2019 med drugim udeležila tudi Istrskega maratona in premagala 21 km. Klančine, ki so sicer narejene, so v praksi pokazale, da so za invalida na vozičku prestrme in nevarne. Tako je sprehod skozi mesto ponazoril, s kakšnimi tegobami in nevarnostmi se vsakodnevno invalidi srečujejo in kako potrebna je njihova vključenost v sam proces izvedbenih del, če želimo, da bo mesto od Dravi prijazno za vse.
FOTO: Demonstrativni sprehod z invalidskimi vozički in predstavitev društev vključenih v Svet invalidov Mestne občine Maribor

⟡
