Ko razkritje resnice postane kaznivo dejanje

Natanko leto dni nazaj, je ustanovitelj in direktor Facebooka Mark Zuckerberg sedel pred ameriški politični vrh in se opravičeval za zlorabo podatkov 87 milijonov uporabnikov Facebooka. Zuckerberg je v kongres prišel sredi škandala s podjetjem Cambridge Analytica, ki je zlorabilo podatke uporabnikov Facebooka v kampanji za ameriške volitve leta 2016 na strani Donalda Trumpa.

Facebook je namreč zunanjim razvijalcem aplikacij pred nekaj leti omogočil dostop do osebnih podatkov o praktično vseh uporabnikih, kar je izkoristil Ruski znanstvenik dr. Aleksandr Kogan in ustvaril bazo podatkov o ogromno uporabnikih ter jo prodal britanskemu podjetju Cambridge Analytica. Podjetje Cambridge Analytica je te podatke nato morda uporabilo za manipulacijo z javnim mnenjem in posredno morda celo vplivalo na izid nedavnih ameriških predsedniških volitev.

Power is in tearing human minds to pieces and putting them together again
in new shapes of your own choosing.
George Orwell

Kljub temu da je s to zadevo Zuckerberg bil seznanjen že leta 2015, ni naredil nič, dokler nekaj let kasneje, ta informacija ni postala javna, čemur je sledilo ”opravičilo”. Od Zuckerberga so sicer pojasnila pričakovali tudi v Bruslju in v britanskem parlamentu, vendar je direktor Facebooka zavrnil možnost pričanja v Londonu.
Prizor kozarca vode je ostal v spominu večine ljudi kakor tudi nesmiselno lahkotna vprašanja senatorjev, med katerimi pa so se našla tudi takšna na katera Zuckerberg ni podal prepričljivega odgovora, kot npr. zakaj Facebook v pravilniku o obravnavi osebnih podatkov uporabniku črno na belem ne pove, katere vse uporabnike zbira o njem ter ali lahko Facebook uporabniku sledi tudi, ko se je že izpisal iz družbenega omrežja oziroma ga prenehal uporabljati in ali meni, da družbena omrežja, kot je Facebook, pri mladih ljudeh povzročajo zasvojenost. Video posnetek zaslišanja si lahko ogledaš TUKAJ.

V oddaji 60 Minutes je Trumpov digitalni guru, Brad Parscale, javno in pred kamero povedal, da so zaposleni iz Facebooka vsaj štirikrat tedensko poslovali pri njem in ”pomagali” kampaniji pri izvolitvi Trumpa. Christopher Wylie, ki pa je bil zaposlen pri Cambridge Analytica, pa je javno razkril, kako so zlorabljali osebne informacije uporabnikov Facebooka pri politični kompaniji, in sicer če je nekdo od tvojih prijateljev kliknil na aplikacijo, je ta aplikacija pobrala informacije te osebe in vseh njegovih prijateljev brez vednosti ali dovoljenja; nakar se je na osnovi teh informacij ustvarila vsebina, prilagojena uporabnikom, s čimer se je vplivalo na osebe z namenom manipuliranja percepcije. Kazensko ovaden ni bil nihče.

Podrobnejši intervju, kjer Christoper Whylie razkrije manipulacijo znotraj sistema:

Leto dni kasneje, 30. marca 2019 je Washington post objavil članek, kjer Mark Zuckerberg poziva h globalni regulaciji interneta in meni, da je po njegovi oceni je potrebna regulacija na štirih področjih: škodljiva vsebina, integriteta volitev, zasebnost ter prenašanje podatkov ter pozval k bolj aktivni vlogi vlad in regulatorjev, kar v prevodu pomeni, da Zuckerberg želi večjo kontrolo nad vsebino in posledično tudi cenzuro, kar gre z roko v roki z dejstvom, da Facebook sodeluje tudi z vladami, vključno s francosko, da bi kakor pravi Zuckerberg ”zagotovil kar največjo učinkovitost svojega sistema pregleda vsebin”.

Facebook je leta 2006 imel več kot 6 milijonov uporabnikov, ko je Julian Assange ustanovil stran WikiLeaks, mednarodno neprofitno medijsko organizacijo, ki objavlja tajne oziroma širšim množicam nedostopne dokumente, prejete s strani anonimnih virov. Uredniki in novinarji te strani so dobili številne nagrade, med drugim:

The Economist New Media Award (2008)
The Amnesty New Media Award (2009)
TIME Magazine Person of the Year, People’s Choice (highest global vote) (2010)
The Sam Adams Award for Integrity (2010)
The National Union of Journalists Journalist of the Year (Hrafnsson) (2011)
The Sydney Peace Foundation Gold Medal (2011)
The Martha Gellhorn Prize for Journalism (2011)
The Blanquerna Award for Best Communicator (2011)
The Walkley Award for Most Outstanding Contribution to Journalism (2011)
The Voltaire Award for Free Speech (2011)
The International Piero Passetti Journalism Prize of the National Union of Italian Journalists (2011)
The Jose Couso Press Freedom Award (2011)
The Privacy International Hero of Privacy (2012)
The Global Exchange Human Rights People’s Choice Award (2013)
The Yoko Ono Lennon Courage Award for the Arts (2013)
The Brazillian Press Association Human Rights Award (2013)
The Kazakstan Union of Journalists Top Prize (2014)
As well as nominations for the UN Mandela Prize (2015) and nominations in six consecutive years for the Nobel Peace Prize (2010-2015)

Vsa večja razkritja so objavili v sodelovanju z novinarji nekaterih najvidnejših svetovnih medijskih hiš, kar kmalu pa so sodelavci spletne strani pričeli trditi, da jim sledijo in jih nadlegujejo policijske enote ter obveščevalci različnih držav.

Spletna stran je med drugim svetovno pozornost pritegnila s serijo odmevnih razkritij zaupnih dokumentov ameriške vlade glede vojne v Afganistanu in Iranu ter posnetkom poboja iraških civilistov, ki je marca 2010 prišel v javnost. Helikopterski posnetek »Kolateralni umor« iz bagdadskega predmestja prikazuje 39-minutni videoposnetek poboja civilistov, podatke pa je posredoval ameriški vojak Chelsea Manning, ki je končal v zaporu marincev Quanticu z obsodbo na 35 let zapora in nečastnim odpustom iz vojske, kar je nekdanji predsednik Barack Obama spremenil in kazen znižal na sedem let zapora. Brutalno izživljanje ameriških vojakov nad civilisti ni nekaj novega, je pa posnetek povzročil zgražanje ameriške vlade in vojaških napadov v imenu demokracije.

Par mesecev po objavi helikopterskega posnetka je Julian Assange obtožen dveh spolnih napadov. Zatočišče in politični azil mu je ponudil Ekvador vse do 11. aprila 2019, kjer so ga dobesedno odnesli iz ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Grozi mu do pet let zapora, ZDA pa zahtevajo njegovo izročitev. Naj samo omenim, da je pred kratkim Ekvador dobil 4,2 milijarde dolarjev s strani Mednarodnega denarnega sklada, ki ima sedež v Washingtonu.

Na eni strani imamo posameznike, ki ustvarjajo vedno nove načine za zlorabo, kontrolo in manipulacijo, pri čemer uporabljajo različne načine, med drugim tudi socialne medije, ki so vse prej kot socialni, saj so sredstvo, pri čemer se posamezniki niti ne zadevajo, da so zlorabljeni, ker tega fizično ne zaznavajo. Na drugi strani pa so posamezniki, ki imajo v sebi etiko! in, ki razkrivajo podlosti, manipulativne prijeme in zločine, povezane s tem. In medtem ko se manipulatorji za svoje podlosti le opravičijo, druge, ki jih razkrivajo želijo kaznovati. In ob tem se sprašujem, če bi v 2. svetovni vojni zmagal fašizem in bi zločini, ki so se dogajali, med drugimi tudi ti v Auschwitzu, bili klasificirani pod tajno dokumentacijo, ali bi razkritje teh zločinov bilo kaznivo dejanje samo zato, ker spada pod zaupno dokumentacijo.

Juliana Assanga lahko podpreš tudi tako, da podpišeš peticijo, in sicer s klikom na povezavo:
P E T I C I J A.


Sign up for The Newsletter delivered to your inbox, which includes exclusive feature stories, photography, reportages, columns, and more. Get it sent to your inbox.




RECOMENDED STORIES | PRIPOROČENE OBJAVE

Marina, poslednja sežgana čarovnica

Leta 1701 je cesarsko krvno sodišče začelo čarovniški proces proti Marini Češarek, mati šestih otrok. Po tednu dni ječe je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. — (Eng.) In 1701, the imperial blood court began a trial against Marina Češarek, a mother to six children. Despite maintaining her innocence the court sentenced her to sit on the witch’s chair and undergo further questioning. After three hours of torture, she ultimately confessed to being a witch.

Keep reading

Življenje v duhu prejšnjega stoletja: 21. etnografska prireditev »Likof na taberhi«

V Muzeju na prostem Rogatec, največjemu muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem in kulturnem spomeniku državnega pomena, je potekal dogodek »Likof na taberhi«, 21. etnografska prireditev, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. Prireditev je privabil obiskovalce iz celotne Slovenije. — (Eng.) The »Likof na taberhi« event took place at the Open-Air Museum Rogatec, the largest museum of folk architecture in Slovenia and a cultural monument of national importance. It was the 21st ethnographic event that revived the lives of ancestors and nearly forgotten rural and artisanal activities, along with traditional delicacies.

Keep reading

Slovenia Press Photo: Zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava

Reportaža o Silvi je na Slovenia press photo prejela nagrado za najboljšo zgodbo. Govori o Silvi, ki je pred 22 leti preživela raka, danes pa pomaga ženskam, ki gredo skozi podobno izkušnjo. — (Eng.) The reportage about Silvia won the photo award for the best story at Slovenia Press Photo. It tells the story of Silvia, who survived cancer 22 years ago and now helps women going through a similar experience.

Keep reading

Štanjel: Biser na Krasu

Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu, ki ga krasijo slikovite ozke ulice s kraškimi kamnitimi hišami, ki so terasasto razporejene, je bil poseljen že v prazgodovini, prvič pa se pisno omenja leta 1402. V času med svetovnima vojnama pa je Štanjelu vdahnil svojo vizijo arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. — (Eng.) Stanjel, town known for its picturesque, narrow streets and charming stone houses, which are arranged in terraces, has been inhabited since prehistoric times and was first documented in 1402. Štanjel was transformed by the architect and mayor Maks Fabiani, who left his mark on the town’s architecture.

Keep reading

Družinska radost

Družinska fotografija ni le spomin v času, ampak je tudi odraz ljubezni in povezanosti med družinskimi člani. Igrivi, radovedni ali nagajivi otroški obrazi so izjemno darilo za vso družino in eden od izvirnih načinov, kako okrasiti svoj dom s fotografijami, na katerih se nahajajo prav vsi družinski člani. — (Eng.) Family photography is not just a memory in time; it’s also a reflection of love and connection among family members. Playful, curious, or mischievous children’s faces are an incredible gift for the entire family and one of the original ways to decorate your home with photos featuring every family member.

Keep reading



WWW.ALMIRACATOVIC.COM


Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.