Šipek in njegove zdravilne lastnosti

Šipek je poleg črnega ribeza najbogatejši naravni vir vitamina C. Po enem letu ohrani le še 1/4 prvotne vrednosti vitamina C, zato je pomembna vsakoletna sveža zaloga šipka.


Do novembra naj bi bil pravi čas za nabiranje plodov šipka, ki nam v tem obdobju pomaga s prehodom na zimo in krepitvijo imunskega sistema. Pri nas raste 22 vrst šipkov, pri čemer je najbolj znan in razširjen navadni šipek, imenovan tudi divja ali pasja roža, ki se po latinsko imenuje Rosa canina. Razširjen je od nižine do sredogorja in zahteva dobro zemljo ter veliko sonca.

Šipek najpogosteje najdemo ob robu gozda in na bolj osamljenih krajih. Do tri metre visok grm cveti v maju ima čudovite rožnato bele cvetove, ki po videzu in vonju spominja na vrtnico, s katero ima sorodstvene vezi. V septembru in oktobru pa njegovi plodovi dozorijo. Šipek, ki raste na vlažnih, hladnejših območjih, vsebuje več vitamina C, medtem ko ima šipek v suhih, toplih krajih več sladkorja.

Šipek je poleg črnega ribeza najbogatejši naravni vir vitamina C. Njegovi plodovi pa zraven vitamina C vsebujejo še jabolčne, citronske, jantarjeve in fosforne kisline ter oranžno rumeno eterično olje, invertni sladkor, saharozo, pentosan, vitamin E in vanilin, zaradi katerega imajo zdrobljena semena prijeten vonj. Vsebuje tudi dekstrin, lignin, kremenčevo kislino, železo, aluminij in druge snovi. Dobro je vedeti, da se po enem letu ohrani le še 1/4 prvotne vrednosti vitamina C, zato je pomembna vsakoletna sveža zaloga šipka.

Šipek: Rosa canina

Druga imena: babji zob, divja roža, gošavka, navadni šipek, ošipek, pasja gartroža, pasja roža, srbevka, ščipek, zobatka

Zdravilni deli rastline: birni plodovi z ali brez oreškastih plodičev, oreškasti plodiči

Lekarniška oznaka: plodovi šipka – Cynusbati fructus cum semine, plodovi šipka brez plodičev – Cynusbati fructus sine semine, semena šipka – Cynusbati semen

Učinkovine: Mesnati deli šipkovih birnih plodov vsebujejo veliko vitamina C, druge vitamine (A, B1, B2, K, P), mineralne snovi, sadne kisline, flavone, čreslovine in sladkorji. V plodičih je precej vanilina.

Učinkovanje in uporaba

Šipek deluje rahlo diuretično, pospešuje odvajanje vode. Je tudi pomemben vir vitamina C. Zaradi pektina in sadnih kislin deluje blago odvajalno. Čaj uporabljamo pri vnetnih procesih ledvic, predvsem za preprečevanje ponovnih obolenj. Za bolnike, ki so nagnjeni k nastanku peska in kamenja v ledvicah ali sečnem mehurju, je priporočljiva dolgotrajna uporaba tega čaja. Tudi semena delujejo diuretično. V ljudski medicini semena šipka uporabljajo pri ledvičnih kamnih, obolenjih ledvic in mehurja, pri revmi in podagri. Zaradi kiselkastega okusa je šipkov čaj prijetna osvežitev pri vročičnih obolenjih.

Šipek nima nezaželenih učinkov. Čaj je uporaben tudi za daljšo uporabo.

Kaj o šipku pravi ljudsko zdravilstvo

Šipek so uporabljali za zdravljenje gripe in dviga odpornosti telesa, za preprečevanje utrujenosti, hkrati pa pomaga slabokrvnim osebam. V ljudskem zdravilstvu opisujejo rabo semen, ki pomagajo in pospešujejo izločanju seča, brez da bi dražile ledvice, s čimer se čisti kri in preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov, peska in odlaganje soli sečne kisline. Medtem ko so šiške na šipku uporabljali za zdravljenje otrdlin v želodcu in pri nekaterih boleznih maternice.

Lubje korenine pa se je včasih uporabljalo proti ugrizu pobesnelih psov zato tudi ime Pasja roža. Šipek vsebuje sestavine, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno ter sodelujejo pri naravni obnovi sklepnega hrustanca ter tako omogoča boljšo gibljivost sklepov.

Šipkovo vino

Šipek se pogosto uporablja za izdelovanje marmelade, ni pa tako znano šipkovo vino. Recept je podan v nadaljevanju.

merlin

Zrele, a še trde plodove zarežemo od muhe do peclja, vendar jih ne prerežemo. Peclje in muhe odstranimo. Šipek stehtamo; za vsak kilogram odtehtamo kilogram sladkorja ter odmerimo 3 do 4 litre vode. Segrejemo jo in v njej raztopimo sladkor. Če je vode tri litre, bo vino slajše in močnejše, če štiri, bo nekoliko bolj suho, a še vedno bolj sladke sorte in nekoliko lažje. Glede na količine vzamemo primerno veliko stekleno posodo, torej kozarec ali steklen balon s širokim vratom. Šipek damo v posodo ter zalijemo z ohlajeno oziroma ne več kot mlačno sladkorno vodo. Zavežemo s krpo ter postavimo na primerno mesto kje v kuhinji, kjer naj bo temperatura okoli 22 º C ali malo več in kjer bo imelo naše vino dovolj miru vsaj štiri tedne. V tem času se vino izčisti, šipek pa se spusti na dno. To je znak, da je vino gotovo. Torej ga nalijemo v steklenice, jih zamašimo in shranimo na hladnem. Poskusimo ga čez mesec dni. Čim dlje leži, tem bolj uležano aromo in okus dobi.

Tako se na obronkih gozdov v teh malih rdečih plodovih skriva pravo bogastvo, ki krepi telo in duha, nas poživlja, spodbuja presnovo ter pomaga pri težavah z ledvicami, lajša težave s sklepi ter nas polni s krepčilnimi moči in pomaga imunskemu sistemu še posebej v času zime. Zraven številnih zdravilnih lastnosti pa je tudi pravo malo darilo za vse sladkosnede.


Sign up for The Newsletter delivered to your inbox, which includes exclusive feature stories, photography, reportages, columns, and more. Get it sent to your inbox.




RECOMENDED STORIES | PRIPOROČENE OBJAVE

Marina, poslednja sežgana čarovnica

Leta 1701 je cesarsko krvno sodišče začelo čarovniški proces proti Marini Češarek, mati šestih otrok. Po tednu dni ječe je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. — (Eng.) In 1701, the imperial blood court began a trial against Marina Češarek, a mother to six children. Despite maintaining her innocence the court sentenced her to sit on the witch’s chair and undergo further questioning. After three hours of torture, she ultimately confessed to being a witch.

Keep reading

Življenje v duhu prejšnjega stoletja: 21. etnografska prireditev »Likof na taberhi«

V Muzeju na prostem Rogatec, največjemu muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem in kulturnem spomeniku državnega pomena, je potekal dogodek »Likof na taberhi«, 21. etnografska prireditev, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. Prireditev je privabil obiskovalce iz celotne Slovenije. — (Eng.) The »Likof na taberhi« event took place at the Open-Air Museum Rogatec, the largest museum of folk architecture in Slovenia and a cultural monument of national importance. It was the 21st ethnographic event that revived the lives of ancestors and nearly forgotten rural and artisanal activities, along with traditional delicacies.

Keep reading

Slovenia Press Photo: Zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava

Reportaža o Silvi je na Slovenia press photo prejela nagrado za najboljšo zgodbo. Govori o Silvi, ki je pred 22 leti preživela raka, danes pa pomaga ženskam, ki gredo skozi podobno izkušnjo. — (Eng.) The reportage about Silvia won the photo award for the best story at Slovenia Press Photo. It tells the story of Silvia, who survived cancer 22 years ago and now helps women going through a similar experience.

Keep reading

Štanjel: Biser na Krasu

Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu, ki ga krasijo slikovite ozke ulice s kraškimi kamnitimi hišami, ki so terasasto razporejene, je bil poseljen že v prazgodovini, prvič pa se pisno omenja leta 1402. V času med svetovnima vojnama pa je Štanjelu vdahnil svojo vizijo arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. — (Eng.) Stanjel, town known for its picturesque, narrow streets and charming stone houses, which are arranged in terraces, has been inhabited since prehistoric times and was first documented in 1402. Štanjel was transformed by the architect and mayor Maks Fabiani, who left his mark on the town’s architecture.

Keep reading

Magična moč rastlin: Rman

Izjemna rastlina, ki dobila je ime po grškem antičnem junaku Ahilu, se je skozi zgodovino uporabljala za celjenje ran in zviševanje odpornosti telesa. Danes se uporabljajo tudi za odpravo napenjanja, črevesnih in želodčnih krčev ali za zdravljenje vnetij. — (Eng.) The extraordinary plant, named after the Greek mythological hero Achilles, has been historically employed for wound healing and enhancing bodily resilience. Nowadays, it is also utilized to alleviate bloating, intestinal and stomach cramps, as well as to treat inflammations.

Keep reading



WWW.ALMIRACATOVIC.COM


Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.