Hrana kot zdravilo


Tale tema mi je od vseh najbolj samoumevna in ravno zato se še vedno čudim, da so korelacije med hrano, okoljem in zdravjem, nekaterim še vedno uganka, ter da v imenu profita, pohlepa zanemarjajo osnovo človeškega življenja. Hrano.

hrana

Narava sama po sebi je popolnost in vsaka rastlina ima svoje mesto ter svoj namen. Rastline, s katerimi se hranimo nimajo samo funkcije, da nas zasitijo, ampak da nam dajo energijo ter preko tega dobro počutje in zdravje. Zato hrano smatram kot zdravilo, kot vejo medicine. S tem, ko se poslužujemo pesticidov, ne ubijamo samo škodljivce, ampak ta strup nanašamo v rastlino in v zemljo; ker pa v naravi vse kroži, te iste zadeve dobimo servirane nazaj. Na kakšnem nivoju imamo kvaliteto življenja, pokaže stopnja stresa, kakovost hrane ter razširjenost bolezni.

Biološko-dinamično poljedelstvo

Rudolf Steiner je že pred 100 leti opozarjal na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv v poljedelstvu ter nespoštovanje naravnih ciklov v kmetijstvu, ki se je vse bolj industrializiralo. Leta 1924 je kmetovalce učil drugačnega poljedelstva imenovano Biološko-dinamično poljedelstvo, ki ga je s setvenimi koledarji nadgradila Maria Thun. Trdil je, da »nadsončni« planeti, Mars, Jupiter in Saturn sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih« planetov in jih vgradi v svoje plodove kot sile vitalnosti. Prav tako drugi »podsončni« planeti, Luna, Merkur in Venera, sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase apnenec v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe semen, ki dobro kalijo. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre reprodukcije ali »sile reprodukcije«. Prav tako je razdelil rastline na osnovi štirih elementov, kjer so elementu zemlje pripadale vse koreninaste rastline, elementu svetlobe pripadajo rastline, ki cvetijo, elementu vode pripadajo listnate rastline, elementu toplote pa pripada sadje.

Povezava med hrano in organom

Da nam rastline že po obliki sporočajo, kateri naš organ pomagajo krepiti, prav tako ni skrivnost; tako oreh čigar plod spominja na možgane, dejansko te tudi krepi saj orehi vsebujejo najvišje koncentracije omega 3 maščobnih kislin med vsemi oreščki; ali da fižol, ki po obliki spominja na ledvice, dejansko zdravi in uravnava ter krepi delovanje ledvic. Kolobar korenja spominja na človeško oko; ima zenico, šarenico in razširjene linije, in je tudi dokazano, da korenje krepi krvni obtok in izboljšuje delovanje oči. Paradižnik ima štiri kamrice in je rdeče barve, prav tako kot srce; med drugim je dokazano, da paradižniki delujejo blagodejno na srce in kri. Prav tako grozdje blagodejno vpliva na srce in poživlja kri, pri čemer ima grozdne jagode, ki visijo v grozdu, obliko srca; vsaka grozdna jagoda pa je podobna krvni celici. Zelena, rabarbara, por spominjajo na kosti in zanimivo, da ta živila vsebujejo 23 % natrija, ravno toliko kot kosti.

Jajčevci, avokado in hruške krepijo zdravje, delovanje maternice in materničnega vratu na kar po obliki tudi spominjajo. Vsekakor zanimivo je dejstvo, da potrebujemo natanko 9 mesecev, da vzgojimo avokado (od cveta do zrelega sadeža). Fige so polne semen in med rastjo visijo v paru; pomagajo moškemu pri povečanju plodnosti, saj povečajo gibanje in število spermijev. Sladki krompir spominja na trebušno slinavko in dejansko uravnoteži glikemični indeks pri diabetikih. Olive krepijo zdravje in delovanje ovarijev. Grenivke, pomaranče in ostali citrusi spominjajo na žleze v dojkah ter krepijo zdravje (dojk) in pospešijo gibanje limfe v in zunaj dojk. Čebula je podobna telesnim celicam in pomaga odstraniti odpadne snovi iz vseh telesnih celic; prav tako proizvaja solze, ki očistijo vrhnje plasti v očeh.

Problematika gensko spremenjene hrane

Eno od najbolj spornih področjih hrane je vsekakor »gensko spremenjena hrana«, ki naj bi nastala z namenom zmanjševanja lakote po svetu, kar je v bistvu laž. Hrane je namreč dovolj, razporeditev dobrin je pa druga pesem, da raje ne omenjam kvot in kako se obdržijo določene cene na trgu. Eden izmed razlogov, zakaj se kmetje odločajo za tovrstna semena, je obljuba po zaslužku, saj naj bi gensko spremenjena semena bila bolj odporna proti škodljivcem, vendar je praksa pokazala drugače.

»Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla.« Rudolf Steiner

Gensko spremenjenim rastlinam je umetno odvzet ali spremenjen kateri od njenih genov ali pa jim je dodan gen popolnoma tuje vrste, tako koruzi na primer vgradijo podganji gen. Takšno delovanje se zagovarja s trditvami, da se določeni vrsti tako poveča vsebnost določenega npr. vitamina. Pri tem pa se seveda pozablja, da vse v naravi poteka v medsebojni povezavi in harmoniji; človek pa vidi le določen del in s svojim posegom tako ruši ravnotežje narave, kar ima seveda svoje posledice tako v naravi kot v človeku.

Prva uradno pridelana gensko spremenjena rastlina je bil paradižnik z odloženim dozorevanjem. Leta 1995 so v Monsantu, vodilnemu proizvajalcu gensko spremenjenih semen, ustvarili krompir, ki je sam proizvajal pesticide. Gensko spremenjeni »zlati« riž naj bi povečal hektarski donos in zmanjšal globalno segrevanje, ker naj bi absorbiral do 30 odstotkov več ogljikovega dioksida. Praksa pa je pokazala drugačno zgodbo, tako Transgena koruza z lastnim pesticidom ni ubila le zajedavcev, temveč tudi neškodljive metulje; na antibiotike odporni označevalni geni so se s hrano prenesli na bakterije, posledično pa je prišlo do splošne neučinkovitosti antibiotikov; soja, ki so ji dodali DNK brazilskega oreščka, pa je izzvala alergije.

»Razvoj Zemlje kot bitja je odvisen od duhovnega razvoja človeštva. Tako kot potrebuje človek plodove Zemlje za svoj razvoj, potrebuje Zemlja plodove človeškega duha. Iz vzajemnosti Zemlje in človeštva se bo razvil socialni organizem, novo duhovno bitje.« Rudolf Steiner

Najpogosteje gensko spreminjajo koruzo, sojo, oljno repico, krompir in paradižnik. Pri čemer so derivati soje na deklaraciji označeni kot »rastlinska maščoba«, najdemo pa jih pri izdelavi sladoleda, peciv, margarine, namazov, gotovih jedi, delikatesnih izdelkov. Derivati koruze pa se skrivajo v pekovskih izdelkih, majonezi, omakah, pudingih, sladoledu. Večina gensko spremenjene hrane, kar 90 % pa se uporablja za živalsko krmo, kar preko mesnih in mlečnih izdelkov, ki jih vsakodnevno uživamo, pride v človeka. Genetsko spremenjene rastline za zdaj rastejo na manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč po svetu. Ta zemljišča se nahajajo v ZDA, Argentini, Braziliji, na Kitajskem, v Indiji in Kanadi. V EU je dovoljeno gojiti le GS koruzo, ki jo med drugim gojijo ponekod v Španiji. Rastline, ki so gensko spremenjene, so soja, koruza, ogrščica in bombaž, kmalu pa naj bi se skupinici pridružili še krompir, sladkorna pesa, ječmen, pšenica in grah.

Glavni na tovrstnem področju je Monsanto, ki zavrača vsakršne očitke o škodljivosti tovrstnih semen, četudi kaže, da je koruza MON 810 tako toksična, da vpliva na poškodbe ledvic in jeter. Monsanto se obtožuje, da ustvarja »terminatorska tehnologija«, kjer gensko spremenjeno seme zagotavlja lastniku, da bo kmet semena moral kupovati vsako leto, ker ne kalijo. In če se morebiti najde na sosedovi njivi, Monsanto takšne ljudi toži, saj so ta semena patentirana! V tej zadevi, bi bilo zanimivo, če bi kmetje tožili Monsanto, da je njihovo seme vstopilo na ozemlje privatne lastnine. Jah, če lahko patentirajo semena, čemu potem ne bi mogli tožiti nepravilnega ”prečkanja” teritorija.

Dr. Mae-Wan Ho, genetik in vodja ter ustanovitelj Instituta za znanost in družbo (Institute of Science in Society-ISIS), ki se zavzema za ozaveščanje neetične uporabe biotehnologije, je v poročilu za evropski parlament 12. 6. 2007 predložila znanstveno verificirane ugotovitve o toksičnosti in alergenosti GSO, uporabljenih kot krma za živali ali hrana za človeka. Simptomi segajo od alergij do neplodnosti, od vnetja pljuč do prizadetosti jeter, od obolevanja ledvic do poškodbe črevesnih tkiv, od želodčnih čirov do umrljivosti. Vse, kar se dela v zvezi z GSO, je seveda namensko in nikakor ne gre za rešitev lakote in pomoč umirajoči Afriki, temveč monopolno obvladovanje in trženje temeljne človekove potrebe. Prav tako je opozarjala na posledice tovrstnih rastlin, ki uničujejo avtohtone vrste. Zato je toliko bolj pomembno, da varujemo avtohtone in tradicionalne sorte in njihova semena.

Je pa pred kratkim nemški farmacevtski velikan Bayer sklenil 66 milijard dolarjev (58,8 milijarde evrov) vredno pogodbo o prevzemu Monsanta, kar je največji prevzem katerekoli nemške družbe v zgodovini. Kaj se bo rodilo iz takšnega združenja farmacije s pesticidi in semeni, je resnično skrb vzbujajoče, prav tako vedno večja prisotnost Monsanta na evropskih tleh. Zakaj je to stanje vedno bolj alarmantno, je lepo prikazano v dokumentarcu Semena smrti (Seeds of death), in če bo ta zgodba šla tako daleč, da bodo zastrupili vse rastline, bo verjetno človeštvu s tem dana zanimiva pot, da se nauči spoznati, kako živeti od prane.

Dokumentarec: Seeds of death

***

A-PRAVI

~~~

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G T H   A L S O   L I K E

1

2456789

1-3

۞

Kategorije:[Good to know | Dobro je vedeti]Oznake: , , , , , ,

7 comments

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: