Minilo je leto dni, ko so ob ograji Vojašnice generala Rudolfa Maistra v Mariboru posekali 290 zdravih dreves. Posek se je zgodil zaradi zamenjave ograje, saj naj bi bila stara ograja neustrezna in ni zadostovala varnostnim standardom.
(Slovenian above | English below)
Marca lani so v Generalštabu Slovenske vojske sporočili, da bodo zamenjali ograjo, načrtovana dela pa med drugim obsegajo tudi sečnjo in odstranitev 290 dreves ob dosedanji ograji, ki so v večini primerov zdrava. A ker drevesa ne omogočajo postavitve ustrezne nove ograje, saj je potreben ustrezen varnostni odmik med novo ograjo in drevesi, so zato bila posekana. Medtem pa je celotna vrednost investicije izgradnje nove varnostne ograje bila ocenjena na 351.344 evrov.
»Devetinosemdeset odstotkov vseh posekanih dreves predstavljajo iglavci oziroma smreke, ki predstavljajo višjo stopnjo požarne ogroženosti ter so bolj podvrženi napadom podlubnikov,« so takrat še dejali z Ministrstva za obrambo, ki pa je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije izdelalo načrt zasaditve z novimi drevesi, zasaditev pa naj bi bila izvedena jeseni. A ker razmere za sadnjo niso bile primerne, so drevesa posadili v aprilu.
Prav tako so čakali na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na projektne rešitve sadnje in ureditve območja okoli vojaškega objekta Kadetnica. Za območje, ki ni pod spomeniškim varstvom, je Zavod za gozdove Slovenije pripravil zasaditveni načrt, ki predvideva sadnjo 400 novih dreves in grmovnic.
In čeprav so obljubili, da bodo zasadili celo več dreves, kot jih je bilo do zdaj, zasaditi nameravajo 250 dreves in 150 grmovnic, je bil posek dreves deležen številnih kritik in zgražanj. Pri tem seveda ne gre za nova drevesa, ki sedaj krasijo vojašnico, ampak predvsem za odnos do dreves.
(English)
New trees replace 290 healthy trees that were cut down
A year has passed since 290 healthy trees were cut down along the fence of the General Rudolf Maister Barracks in Maribor to make way for a new fence that would meet safety standards.
In March last year, the Slovenian Armed Forces announced that they would replace the old fence and remove the trees, most of which were healthy, to ensure an appropriate safety distance between the new fence and the trees. The entire cost of the investment in the new security fence was estimated at €351,344.
The removal of 290 healthy trees was justified by the Ministry of Defence on the grounds that 89% of them were conifers or spruces, which were more susceptible to fire and insect attacks. However, the Ministry collaborated with the Slovenian Forestry Institute to develop a plan for replanting the area with new trees, and planting was eventually carried out in April after receiving clearance from the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia. The Forestry Institute prepared a planting plan for the area that was not subject to monument protection, which envisaged the planting of 400 new trees and shrubs.
Despite promises to plant more trees than had been removed, the replanting only involved 250 trees and 150 shrubs, and the felling of the trees sparked criticism and indignation, reflecting a wider concern about the attitude towards trees.
FOTO ZGODBA
Sign up for The Newsletter delivered to your inbox, which includes exclusive feature stories, photography, reportages, columns, and more. Get it sent to your inbox.
RECOMENDED STORIES | PRIPOROČENE OBJAVE
Magna: Tragična zgodba o uspehu
Ena največjih zgodb o ”uspehu” je hkrati ena največjih manipulacij, ki zaznamovala je to leto. Govor je seveda o Magni. Ko je Tanja Strniša, sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo v Rogozi vaščanom razlagala, da na tako kakovostni zemlji ni mogoče graditi nič, sem se vprašala, čemu potem sploh imamo debato glede ohranitve gozda in kako je možno, da je korporacija kljub temu dobila dovoljenje za gradnjo lakirnice. Pa vendar, zgodba, ki se je končala z vidnim zadovoljstvom politikov, je pri marsikomu pustila grenak priokus, pri čemer ne gre le za korporacijo pod imenom Magna Steyr, ampak predvsem glede ljudi, izvoljenih…
Keep reading
Marina, poslednja sežgana čarovnica
Leta 1701 je cesarsko krvno sodišče začelo čarovniški proces proti Marini Češarek, mati šestih otrok. Po tednu dni ječe je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. — (Eng.) In 1701, the imperial blood court began a trial against Marina Češarek, a mother to six children. Despite maintaining her innocence the court sentenced her to sit on the witch’s chair and undergo further questioning. After three hours of torture, she ultimately confessed to being a witch.
Keep reading
Prelepo družinsko življenje
In family life,love is the oil that eases friction,the cement that binds closer together,and the music that brings harmony. Friedrich Nietzsche ⟡ ALMIRACATOVIC.COM
Keep reading
Življenje v duhu prejšnjega stoletja: 21. etnografska prireditev »Likof na taberhi«
Muzej ob vznožju Donačke gore, v avtentični štajerski krajini, je v sončnem sobotnem popoldnevu postal prizorišče največje tradicionalne letos 21. etnografske prireditve, ki je obudila življenje prednikov in skoraj pozabljena kmečka in rokodelska opravila ter tradicionalne dobrote. V največjem muzeju ljudskega stavbarstva na slovenskem, ki je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, Muzej na prostem Rogatec, je v soboto, 20. julija, potekal dogodek »Likof na taberhi«, ki je privabil obiskovalce iz celotne Slovenije. (Objavljeno: Večer, 11. 8. 2019) Muzejska zbirka na prostem v Rogatcu ohranja ljudsko stavbno dediščino Obsotelja iz časa…
Keep reading
Velika darila Ptujske Gore
Sredi ravnic, se kakor kraljica bohoti Ptujska Gora, od koder se pogled razprostira po celotnem Dravskem polju pa vse do Kamniških Alp in na kateri kraljuje v veličastnem svetišču Marija s široko razprtim milostnim plaščem. Na 352 metrov visokem griču so ljudje romali od nekdaj, čeprav se pisna zgodovina prične z listino iz leta 1398 in postavitvijo cerkve, ki danes velja za zakladnico gotskega kiparstva. (Objavljeno: Večer, 15. 9. 2019) Skozi zgodovino je Ptujska Gora imela več imen, o postavitvi cerkve pa priča listina iz leta 1398, kjer je papež Bonifacij IX dovolil Ulriku IV. Walseejskemu postaviti cerkev na Ptujski…
Keep reading
⟡
Almira Ćatović 