Sedem inkluzivnih judo klubov Vključenih v življenje

V Sloveniji obstaja sedem inkluzivnih judo klubov, ki so namenjeni in prilagojen vsem ljubiteljem športa, ki zaradi različnih psihofizičnih stanj ali bolezni potrebujejo prilagoditve okolja.


Judo zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Mercator so združili moči v projektu »Vključeni v življenje«. Gre za projekt ozaveščanja o inkluziji v športu, v okviru katerega z dobrodelno prodajo risb zbirajo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse.

V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih klubov, Judo Klub Koper, Judo Kluba Jesenice, Judo Kluba Sokol Ljubljana, Judo Kluba Sankaku Ljubljana, Judo Kluba Z’dežele Sankaku, Judo Kluba Murska Sobota, Judo Kluba Železničar Maribor, ki so se prvič po dolgem času srečali v Mariboru in izvedli odprti skupni trening vseh inkluzivnih klubov.

Judo je japonska borilna veščina, ki se je razvila konec 19. stoletja iz več japonskih tradicionalnih oblik, njen začetnik pa je Jigoro Kano. Judo je na prvi pogled zelo podoben rokoborbi in je v osnovi ena izmed najbolj razširjenih oblik le-te. V prevodu pa pomeni »mehka pot« ali »pot prilagodljivosti«, s čimer nakazuje miselnost, da nasprotnika porazimo s preusmeritvijo njegove lastne sile ter uspešnim prilagajanjem trenutnim pogojem. 

Prvi skupni trening inkluzivnih judoistov je vodil mojster juda Rudi Blažič. V prvem delu dogodka so predstavniki judo kluba pojasnili pomen prilagojenega programa za športnike ter izzive, s katerimi se srečujejo pri izvajanju. V drugem delu je sledil neposredni ogled treninga udeležencev inkluzivnega programa pod vodstvom trenerjev.

Predsednik trenerske komisije Judo zveze Slovenije ter član komisije za inkluzivni judo Judo zveze Slovenije, Zoran Kos je ob tem dogodku dejal: »Opažamo, da so inkluzivni judoisti, ki so vključeni v judo, zdravstveno boljši, njihov zdravstveni status se izboljšuje in dejansko je to zgodba, ki jim omogoča boljšo kakovost življenja.«

Prvi skupni trening inkluzivnih judoistov je vodil mojster juda Rudi Blažič.

Inkluzija v športu

Inkluzija nadomešča pojem integracija, in sicer z integracijo navadno mislimo prilagajanje posameznika (otroka s posebnimi potrebami) okolju, inkluzija pa naj bi dala večji poudarek na prilagajanje okolja, ne samo posameznikom s posebnimi potrebami, ampak vsakemu posamezniku posebej.

Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah. Kljub pozitivnim usmeritvam, ki izhajajo tudi iz sprejetih dokumentov na evropski in nacionalni ravni je v Sloveniji športnih programov za osebe s posebnimi potrebami malo.

Začetki inkluzivnega juda pri nas

Inkluzivni judo, ki ga v Evropi poznajo že dlje časa, so pri nas začeli izvajati v Kopru. Kljub temu da je Darij Šömen prepoznaven obraz zgodb povezanih z vzpodbujanjem inkluzivnega juda, je ideja, da bi ponudili judo osebam s posebnimi potrebami, nastala na spodbudo Mojmira Kovača in Toma Dadiča, ki sta v 90-tih začela vadbo z majhno skupino v Centru za korekcijo sluha in govora.

Kmalu se je povečalo število vključenih zato so se začeli vključevati tudi ostali trenerji in nastala je majhna skupnost, ki je iskala znanje in informacije o podobni dejavnosti po Evropi. In kar kmalu so ugotovili, da se v tujini že zelo dolgo ukvarjajo z inkluzivnim judom. Posledično je tako nastal zastavljen program pri Judo zvezi Slovenije.

Pri inkluzivnem judu je vadba naravnana na posameznika.

Darij Šömen, inkluzivni trener v Judo klubu Koper, strokovni sodelavec za področje duševnega zdravja ter član komisije za inkluzivni judo pri Judo zvezi Slovenije je svojo poklicno pot je začel pri Zvezi Sonček, kjer je bil vodja Terapevtskega centra na Elerjih, zadnja leta pa je sodeloval z Dnevnim delovno-terapevtskim centrom Barčica.

Ob vzpodbudi očeta, ki je bil pionir prekmurskega juda, je tudi Darija Šömna pred več kot 45-leti pot zanesla v svet juda. Med drugim je bil tudi štirikratni zaporedni prvak Jugoslavije. Takrat je deloval v Judo klubu Murska Sobota, ki ga je vodila oseba s posebnimi potrebami, Anton Kos. Slepega predsednika kluba je namreč spremljal na mnogih poteh in tekmovanjih.

Anton Tonček Kos je dobitnik številnih priznanj, med drugim mu je Tito podelil medaljo zaslug za narod, v obdobju Jugoslavije je dobil tudi red dela s srebrno zvezdo SFRJ. V judu je prejel plakete Jugoslavije in številnih evropskih držav. Posebno priznanje je prejel od Antona Gessinga, ki je bil leta 1964 svetovni prvak v absolutni kategoriji juda. Prejel je tudi vse tri Bloudkove znake in nato še Bloudkovo plaketo, je pa tudi prejemnik statue olimpijskega komiteja za svetovni rekord leta 2001.

Inkluzivni judo v smislu načel in temeljnih izhodišč je v osnovi enak klasičnemu judi, razlika je le v prilagojeni vadbi, ki je izrazito naravnana na posameznika. Prav tako so tekmovanja podobna, imajo pa nekaj pravil, še posebej glede nekaterih tehnik, ki niso dovoljene. Vsekakor pa je na prvem mestu pri inkluzivnem judu varnost in zdravje.

Izjemni dosežki inkluzivnega judoista

Oktobra 2019 je v Kölnu potekalo 2. Evropsko prvenstvo v inkluzivnem judu. Na tekmovanju je sodelovalo 115 tekmovalcev iz 14 držav. Član slovenske reprezentance inkluzivnega juda je bil tudi tekmovalec iz Judo kluba Murska Sobota, Sašo Kovač, ki je v kategoriji nad 100 kg osvojil naslov evropskega prvaka.

Julija 2020 so člani judo klubov pod okriljem Judo zveze Slovenije imeli izpitni rok, ki se ga je udeležil tudi inkluzivni evropski prvak Sašo Kovač in opravil z odliko ter tako postal prvi inkluzivni judo mojster v Sloveniji.

Predsednik Judo kluba Murska Sobota Zoran Kos, evropski prvak v inkluzivnem judu Sašo Kovač, starš in trener juda Zdenko Kovač.

Projekt »Vključeni v življenje« in dobrodelna galerija

Judo zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Mercator so združili moči v projektu »Vključeni v življenje«. Gre za projekt ozaveščanja o inkluziji v športu, v okviru katerega z dobrodelno prodajo risb zbirajo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije. Zbranih je bilo 791 risb, ki so nastale izpod ustvarjalnih rok otrok zaposlenih v Mercatorju. Ti so ob decembrskem obdarovanju pripravili likovne izdelke na temo povezovanja.

Risbe otrok lahko kupite preko spletne dobrodelne galerije in tako z nakupom prispevate sredstva za Judo zvezo Slovenije in njenih sedem inkluzivnih judo klubov, ki omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so zanje pomembna in pogostokrat edina skupnost poleg družine. Poleg izkupička iz dobrodelne prodaje otroških risb pa Merkator k donaciji dodaja še lastni finančni prispevek v višini 7.910 evrov, ki je namenjen podpori pri nakupu opreme, pripomočkov za trening, usposabljanju trenerjev.


Prvi skupni trening inkluzivnih judoistov


ALMIRACATOVIC.COM


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: