Varovanje okolja in njegovi indikatorji

Aktivnosti povezane z varovanjem okolja je na Mariborskem otoku ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb pripravilo Združenje EPEKA.


Poscana Zofka je ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo 15. maja, napovedala lepo vreme, saj kot pravi ljudska modrost »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.« Pa vendar deževno vreme ni odvrnilo obiskovalcev Mariborskega otoka, kjer je Združenje EPEKA pripravilo pester sklop aktivnosti povezanimi z varovanjem okolja. In le kateri prostor bi temu bil bolj primeren kakor največji rečni otok v Sloveniji in priljubljena destinacija za Mariborčane, ki je vse od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in ima status površinsko geomorfološkega in botaničnega naravnega spomenika.

Otvoritvena akcija Očistimo Mariborski otok, je privabil par družinic, ki so poskrbele, da so bili pobrani odpadki. A glede nato, da je 24. aprila potekala velika občinska čistilna akcija Moji odpadki – moja skrb, ki jo že tretje leto zapored izvaja Mestna občina Maribor, je bilo nabranih smeti le za vzorec. Kljub temu pa so sodelujoči v tej akciji kot zahvalo dobili brezplačno uporabo igrišč za minigolf.


Kreativno recikliranje in trajnostni razvoj

Anja Cehnar je predstavila vsebine povezane z družbeno odgovornostjo.

Projekt, ki sta ga sofinancirala Mestna občina Maribor in Urad Republike Slovenije za mladino, je vseboval zanimive aktivnosti. V programu za otroke sta Petra Kovačec in Anja Cehnar predstavili zanimivosti, ki marsikomu lahko pridejo prav. Tako je Petra združila kreativnost z ozaveščanje in ustvarjala denarnice iz tetrapaka, Anja pa je na predavanju najmlajšim predstavila vsebine, kot so trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, ekonomično upravljanje z viri in družbena odgovornost.

Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje, je nevladna, neprofitna organizacija in od leta 2013 tudi socialno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2008 kot pobuda povezati ustvarjalke in ustvarjalce kulturnih, umetniških, izobraževalnih, znanstvenih in tehnoloških vsebin za projekt Evropska prestolnica kulture 2012.


Zanimivosti največjega rečnega otok v Sloveniji

V sprehodu po otoku je Mateo Hočuršćak predstavil zanimivosti, kot so, da je Mariborski otok naravni otok na reki Dravi in največji rečni otok v Sloveniji in edini otok, ki ni tipično prodnat. Seznam rastlin, ki so jih našli na otoku, obsega več kot 330 vrst in predstavlja več kot 10 % vseh slovenskih rastlinskih vrst. Med njimi so tudi nekatere zavarovane vrste. Na otoku pa se mešata subpanonska in alpska vegetacija.

»Na otoku je bilo nekoč mnogo kač in njihova kraljica je imela dragoceno zlato krono. To krono si je zaželela hčerka bližnjega limbuškega graščaka. Mlad vitez je sklenil ustreči njeni želji in res se mu je posrečilo ubiti kačo-kraljico ter ji vzeti krono; ko pa se je hotel vrniti, se ga je ovilo vse živo kač in ga potegnilo v vodo, da je utonil.« 
― Ljudska pripovedka o kačji kraljici.

Voden sprehod po otoku je izvedel Mateo Hočuršćak in predstavil zanimivosti povezane s tem prostorom.

Prav tako je bilo na otoku popisanih okoli 70 vrst ptic, od katerih jih približno polovica na otoku tudi gnezdi. Izjemen pa je otok tudi s stališča oskrbe pitne vode. Namreč na otoku načrpana voda služi za bogatenje podzemne vode na Vrbanskem platoju, ki je najpomembnejši vodni vir. Mariborski otok pa ni le varovan le na področju narave, ampak je tudi kopališče na otoku bilo razglašeno za kulturni spomenik.


Kačji pastirji –bioindikatorji stanja okolja

Vrhunski letalci so na tam planetu več kot 300 milijonov let. Danes na svetu živi skoraj 6000 vrst kačjih pastirjev, v Evropi se pojavlja več kot 130 vrst, v Sloveniji pa so doslej zabeležili 72 vrst, v Mariboru pa je bilo do sedaj zabeleženih 33 vrst. Kačji pastirji so pestrih barv in oblik, znani kot odlični plenilci in vrhunski letalci, saj nadzorujejo vsako krilo posebej, kar jim omogoča tudi vzvratno letenje. 

»Nimamo nobene vrste, ki bi bila pri nas endemit, vendarle pa so vrste, kot je veliki studenčar, ki živi na širšem območju Balkana in dosega v Sloveniji večjo populacijo na svetovnem merilu,« meni Damjan Vinko iz slovenskega odonatološkega društva in pri tem dodaja, da so zanj kačji pastirji pripovedovalci zgodb, ker so značilni za neki specifičen habitat, v katerem živijo. In če vidimo spremembe v vrstni sestavi kačjih pastirjev iz tega lahko dobimo zgodbo, da se v tistem okolju nekaj spreminja.

Damjan Vinko iz slovenskega odonatološkega društva je predstavil pomembnost kačjih pastirjev.

Večino življenja kačji pastirji preživijo v vodi. Njihove ličinke živijo od nekaj mesecev pa tudi do nekaj let, medtem ko odrasli živijo le nekaj tednov. Zato so dober pokazatelj sprememb v okolju, saj če človek posega v okolje v času teh treh let, se lahko zgodi, da življenjski cikel propade. In ravno to se je zgodilo na Pohorju, kjer je popisanih 40 vrst kačjih pastirjev; dveh vrst, barjanski škratec in črni kamenjak, pa v zadnjih dvajsetih letih niso več našli.

Od 72 vrst kačjih pastirjev v Sloveniji jih ima 40 vrst status ogrožene vrste, 25 vrst je zavarovanih, 7 vrst pa je zavarovanih z evropskimi direktivami. Eno od teh je teh je Slovenija predlagala na evropski seznam, in sicer gre za velikega studenčarja, črno – rumeno vrsto, ki prebiva samo v ohranjenih gozdnih potokih.

Pri prepoznavanju naravovarstvenega pomena so kačji pastirji, skupaj z dvoživkami in ptiči pomembni bioindikatorji. Kaj lahko stori posameznik k varovanju okolja, pa profesor biologije odgovarja, da lahko doma prispevamo že s tem, da imamo ribnik s plavajočim rastlinjem, a brez rib, saj so kačji pastirji občutljivi na njihovo prisotnost. A kot najbolj ključno komponento pri ohranjanju okolja izpostavlja državne politike. »Pomembno je, da državljani zahtevajo od svojih političnih predstavnikov oz. odločevalcev, da se začne zares usmerjati v okoljsko politiko. To je tisto, kar da dolgoročno največji učinek.« 


Fotografije dogodka


ALMIRACATOVIC.COM


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: