Evropski teden mobilnosti

Mestna občina Maribor je tudi letos sodelovala v kampanji Evropski teden mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra.

Evropski teden mobilnosti je s številnimi dogodki zaznamovalo okrog 80 slovenskih občin in tako se vsako leto ponudi mestom, združenjem in organizacijam prostor za promocijo pobud za trajnostno mobilnost v mestih ter dvig ozaveščenosti prebivalcev. Lani je Mestna občina Maribor dobila priznanje za najaktivnejšo slovensko občino v kampanji, je pa tudi letos na voljo bogat program dogodkov in prireditev. Letošnja tema, ki ima za cilj spodbujanje trajnostne mobilnosti, je izbira čistejšega načina prevoza, organizatorji pa posebno pozornost namenjajo tudi mladim, saj jih le peščica v šolo kolesari ali pa pride peš.

Kako je nastal Evropski teden mobilnosti

Leta 1998 je bil v Franciji prvič organiziran Evropski dan brez avtomobila, ki je bil zamišljen kot priložnost, s katero lahko mesta pokažejo svoja prizadevanja za varstvo okolja. Tako so vsakega 22. septembra lokalne skupnosti predstavile svoja mestna središča v drugačni luči in izvedla ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire potovalnega načina. Z leti je dan brez avtomobila prerasel v Evropski teden mobilnosti.
Leta 2015 sta se združila ETM in kampanja Potuj raznoliko (Do the Right Mix), s čimer so se aktivnosti razširile na vse leto, hkrati pa se je razširil tudi krog sodelujočih. Poleg občin so k prijavi svojih aktivnosti na platformi MOBILITYACTIONS vse leto vabljene tudi vse druge organizacije, kot so šole, javna in zasebna podjetja, društva ter vse druge nevladne organizacije oziroma združenja. Tako nastaja velika skupnost najrazličnejših aktivistov, ki si med seboj lahko izmenjujejo izkušnje, ideje in nasvete.

Odvisni od avtomobila in trajnostna mobilnost

Zaradi sodobnega življenjskega sloga, ki od ljudi zahteva večjo mobilnost, se povečuje tudi število registriranih motornih vozil in obseg motoriziranega prometa. Kljub tehničnim izboljšavam avtomobilov se povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozračje, pri čemer je promet eden glavnih virov onesnaževanja zraka ter vzrok podnebnih sprememb. Zato je cilj trajnostne mobilnosti (ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti), zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa pri čemer je vodilo trajnostne mobilnosti zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet ter njegove škodljive posledice.

Tajnostna mobilnost po koroni

V letošnjem Evropskem tednu mobilnosti so v ospredju potovanja z manj onesnaženja, manj hrupa in s tem tudi manj stresa. Spremembe in izzive v mobilnosti pa je prinesel korona virus, o čemer je tekel pogovor za okroglo mizo, ki je potekal v Centru mobilnosti Maribor. Pogovora so se udeležili doc. dr. Marjan Lep (Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru), dr. Samo Peter Medved (podžupan Mestne občine Maribor) in Marjeta Benčina, (Focus, društvo za sonaravni razvoj), pogovor pa je vodil Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže. Med izzivi v času korona virusa, so se v pogovoru dotaknili tudi obuditvi državljanske pobude »50 minut med Mariborom in Ljubljano«, ki sta jo takoj podprli tudi mestni občini Maribor in Ljubljana, medtem ko je politične aktivnosti v zvezi z njenim uresničevanjem prevzela Lista kolesarjev in pešcev (predstavnike v mestnih svetih ima tako v Mariboru kot v Ljubljani) in ki je kmalu pokazala tudi na delež skeptikov ali nasprotnikov. Pogovor o prometu pa je prinesel na plano tudi perečo mestno problematiko na področju nove cestne ureditve, ki je nastala z zaprtjem Koroške ceste, zaradi česar se je posledično promet preusmeril na Mladinsko in Krekovo ulico, pri čemer enosmerne ulice omogočajo slabšo vidljivost in s tem povezano nevarnost za pešce.

Posnetek okrogle mize