Mednarodni dan migrantov


Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990, pri čemer je zaposlitev prepoznana kot temeljni motiv za selitev. Razprave o migracijah je v zadnjih letih močno zaznamovala t.i. begunska kriza, kot so mediji poimenovali številčnejše prehode meje leta 2015 in tako so migracije postale sinonim za izredne razmere.

Po navedbah Statističnega urada RS je v Sloveniji je na začetku leta 2018 prebivalo 250.000 priseljencev oz. prebivalcev, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini. To pomeni, da so bili priseljenci 12,1 % celotnega prebivalstva Slovenije. S takim deležem priseljencev se Slovenija med državami članicami EU uvršča na 16. mesto. Največji delež priseljencev ima Luksemburg (46,5 %), najmanjšega pa Poljska (1,8 %). Slovenija je tudi ena izmed štirih držav – skupaj s Hrvaško, Švedsko in Nizozemsko – z največjimi deleži priseljencev, ki so tudi državljani teh držav.

T. i. novodobni priseljenci v Sloveniji so prišli k nam iz 163 različnih držav sveta: največ iz držav Azije (45), iz 43 držav Afrike ter iz vseh držav članic EU-28 (manj kot 10 samo iz Malte in Cipra, največ – 2.500 – iz Italije). Bosna in Hercegovina je izvorna država 43 % novodobnih priseljencev v Sloveniji. Sorazmerno najbolj se je povečalo število priseljencev s Kosova (za dvakrat v primerjavi s številom od tam priseljenih do leta 2007). 30 izvornih držav priseljencev je bilo prvič zabeleženih po letu 2007. Izobrazba novodobnih priseljencev je v povprečju nekoliko nižja kot izobrazba tistih, ki so se priselili do leta 2007 (pri tem moramo upoštevati, da so ti priseljenci lahko svojo izobrazbo pridobili tudi po priselitvi, v Sloveniji). Največ novodobnih priseljencev ima poklicno izobrazbo (38 %). Izrazito manj je oseb z visokošolsko izobrazbo, magisterijem oz. doktoratom. Vsak šesti zaposleni dela v trgovski dejavnosti, skoraj vsak drugi pa v industriji ali gradbeništvu.

In da so migracije prisotne tudi kot oblika izseljevanja iz Slovenije, govorijo podatki, ki so najbolj prisotni v obliki »Bega možganov«, ki opisuje eno od oblik migracij in ga na splošno uporabljamo, kadar govorimo o odhajanju oz. emigraciji izobraženega kadra v tujino, najpogosteje iz manj razvitih v razvitejše družbe. Po podatkih Statističnega urada RS se je tako leta 2012 iz države odselilo 1231 slovenskih državljanov, starih od 20 do 29 let. Do leta 2016 pa se je to število skoraj podvojilo, pri čemer je bilo med izseljenci, starimi od 20 do 29 let, v zadnjih štirih letih kar 96,5 odstotka takšnih z višje ali visokošolsko izobrazbo.

Proces migracij iz Slovenije je bil močno prisoten tudi v obdobju modernih evropskih in svetovnih selitve prebivalstva v 19. in 20. stoletju; ta pojav je bil posebno izrazit v desetletjih pred prvo svetovno vojno (ZDA), med obema vojnama (Južna Amerika in Evropa) in v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja (Evropa). Izseljevanje v različne dele sveta je bilo seveda prisotno še pred obdobjem modernih migracij in je prisotno še danes z željo po boljšem življenju.

***

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G H T   A L S O    B E   I N T E R E S T E D   I N

Kategorije:Articles | ČlankiOznake: , , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: