So knjige, ki na vsake toliko pokličejo in pri tem obudijo pozabljeno modrost. Ena takšnih je Učbenik življenja, izjemnega Martina Kojca; za katerega pravijo, da je bil prepričan, da bomo knjigo brali in jo razumeli šele v novem tisočletju. Knjiga je izšla leta 1935 v samozaložbi in nosi pravo zakladnico modrosti.
Martin Kojc, slovenski psiholog, parapsiholog in publicist, se je 14. septembra 1901 rodil v Središču ob Dravi. Pot ga je vodila preko Gradca in Dunaja v Berlin, kjer je med leti 1930–1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegel s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Predaval je v Berlinu, Haagu, Amsterdamu in Rotterdamu. S prihodom Hitlerja na oblast se je vrnil v domovino, med okupacijo pa se je zavil v kulturni molk. Zaradi znanja nemškega jezika so ga zaposlili na občinskem uradu na Kogu pri Središču, kjer se je kot aktivist povezal z Osvobodilno fronto. Po osvoboditvi je bil nekaj mesecev še v Mariboru in Okrožju. Umrl je 18. marca 1978 v Mariboru, pokopan v Središču ob Dravi. Njegova dela so največji odmev doživela v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes, prav tako v Nemčiji.
Civilizacija vedno huje, vedno bolj neizprosno napada človekove živce, zato je notranje ravnovesje vedno bolj potrebno.
V dokumentarnem portretu je prikazana njegova pot in družina, pri čemer me je fasciniral njegov odnos z njegovo ženo Tončko, s katero sta bila tako usklajena in za katero pravijo, da je zmeraj znala zadeti bistvo. Zgodbo izjemnega človeka in učitelja, ki je bil veliko pred svojim časom, si lahko ogledaš na povezavi spodaj, ki je nekoliko slabše kakovosti; za boljšo kvaliteto dokumentarca predlagam arhiv rtv, kjer je za dostop potrebna enostavna registracija: MARTIN KOJC.
Ob prvi slovenski izdaji Učbenika življenja leta 1935 je Martin Kojc dejal, da ga bodo zares brali in razumeli šele v novem tisočletju. V knjigi razkrije duhovne zakone in kako je materialno le zrcaljenje duhovnega dogajanja ter nas spozna s Prasilo, ki vse ustvarja in nenehno vse ohranja ter pravi, da je njen izvor za nas skrivnost; nje same ne moremo nikjer videti, le njene učinke opazimo povsod, ker je Prasila vzrok in izvor vsega, kar je in biva, skriva v vsebi najvišjo inteligenco in torej najvišjo duhovno moč, največjo vrednost, popolnost, vsemogočnost; je resnica, ki se sama ohranja in ki je ne more nič uničit in je za naše človeške pojme brez začetka in brez konca.
Pravi, da moč, ki more pregnati vsako bolezen in nesrečo, je v notranjem prepričanju, da smo varni pred vsako boleznijo in nezgodo. Ter da je strah pred boleznijo najzanesljivejše sredstvo, da bomo zboleli. Na vsem svetu ni bolezni in ne zla, ki bi nas moglo zadeti od zunaj in če prasili zaupamo, nam ne morejo do živega, ter pri tem omeni, da epidemija pomeni samo množični strah.
Dela Martina Kojca:
Učbenik življenja
Samozdravljenje nervoznih težav
Pot k sreči
Razsvetljeni človek
Prebujajoči se človek
⟡
Almira Ćatović 