Izjemna kirurginja dr. Zora Janžekovič


Evropsko združenje Europa Donna je 15. oktober proglasila za dan zdravih dojk in ga posvetila širjenju informacij o zdravju dojk in osveščanju glede raka. Rekonstrukcija dojke ima izjemen pomen za ohranitev pozitivne samopodobe in izboljšanja psihološkega stanja ter kakovosti življenja in je pravica vsake ženske, ki so ji odstranili dojko zaradi raka. Za oblikovanje nove dojke se lahko uporabi del lastnega tkiva, oblikuje se tudi prsna bradavica in s pomočjo tetovaže napravi tudi kolobar. Da je rekonstrukcija dojke sploh možna in tudi uspešna je med drugim zaslužna izjemna kirurginja svetovnega slovesa, prof. dr. Zora Janžekovič, ki je svetovno prepoznavnost dobila, ko je leta 1961 izumila metodo takojšnjega kirurškega zdravljenja opeklin, s čimer je rešila številne žrtve opeklin, ki bi sicer morale umreti. Zaposlena je bila v Mariborski bolnišnici katero je tudi povedla v center edukacije, kamor so prihajali na učenje najimenitnejši svetovni strokovnjaki s področja plastične, rekonstrukcijske kirurgije in opeklin.

Dr. Zora Janžekovič, profesorica kirurgije in ustanoviteljica oddelka plastične kirurgije v mariborski bolnišnici, se je rodila 30. septembra 1918 v Slovenski Bistrici, kjer je končala osnovno šolo, nato je leta 1938 maturirala na gimnaziji v Mariboru. Medicino je študirala na medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1947 pa se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Junija 1955 je prevzela vodenje Odseka za plastično kirurgijo, leta 1957 pa je v Beogradu uspešno opravila izpit iz plastične in rekonstrukcijske kirurgije, kjer so se ob pomoči britanskih kirurgov postavljali temelji plastične in rekonstrukcijske kirurgije.
Skupaj z majhno skupino sodelavcev s skromnimi in preprostimi instrumenti, skoraj brez finančnih sredstev, je pričela ustvarjati zgodbo o uspešnejšem zdravljenju opeklin, katerih število je takrat strmo naraščalo. In če je danes takojšnje kirurško zdravljenje opeklin ustaljena rutina, je to bila takrat novost, ki so jo pričeli izvajati na oddelku leta 1961. Tangencialna ekscizija je strokovni izraz za njeno revolucionarno metodo, ki je opekline obravnaval enako, kot vsako drugo kirurško rano, kar pomeni, da je treba mrtvine čim prej odstraniti in bakterijam že na začetku zdravljenja odvzeti možnost za bliskovito razmnoževanje. Ta metoda je rešila mnogo žrtev opeklin, ki bi sicer morale umreti, hkrati pa je zdravnica iskala rešitve, kako zmanjšati trpljenj žrtev opeklin in jim omogočiti dostojno življenje. Ko je njena metoda zdravljenja opeklin leta 1968 bila dokončno sprejeta tudi v svetu, je tako povedla mariborsko bolnišnico v center edukacije, kamor so prihajali na učenje najeminentnejši svetovni strokovnjaki s področja plastične, rekonstrukcijske kirurgije in opeklin.

Dekle, ki je uspelo prodati 200 kilogramov jabolk in tako zbrati potreben denar za vpis na Medicinsko fakulteto v Zagrebu, in to v času, ko je izobrazba med dekleti bila bolj izjema kot pravilo, je postala svetovno priznana kirurginja, katere se je držal sloves stroge, nepopustljive in poštene sodelavke in je za svoje raziskovalno in inovativno delo dobila več odlikovanj. Prav tako je bila sprejeta v številna strokovna združenja in leta 1974 v Cincinnatiju (Ohio, ZDA) prejela visoko cenjeno odličje Everetta Idrisa Evansa ter postala častna članica Ameriškega opeklinskega združenja. Leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor in občine Slovenska Bistrica. Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica. Leta 2000 je prejela častni znak svobode Republike Slovenije »za dolgoletno nesebično in požrtvovalno zdravniško delo«, leta 2004 je bila odlikovana z »Zlatim redom« za zasluge Republike Slovenije za življenjsko delo v medicini za posebni prispevek k razvoju sodobne metode zdravljenja opeklin ter mednarodnega uveljavljanja slovenske medicinske znanosti. Leta 2007 je v Seggau v Avstriji dobila posebno nagrado »Zlata britev« Evropskega kluba za otroške opekline, sočasno je bil ustanovljen Sklad Zore Janžekovič, leta 2011 pa je prejela priznanja s strani Ameriškega opeklinskega združenja priznanje za življenjsko delo.

Leta 1984 je bila v nenadnih in nenavadnih okoliščinah predčasno upokojena. Kljub razočaranju, ki ga je doživela s strani mariborske bolnišnice, je do konca svojih dni spremljala novosti na področju medicine, predvsem plastične in rekonstrukcijske kirurgije. Za seboj je pustila sled osebe, zdravnice, ki je bila predana svojemu delu, poslanstvu ter pacientom, pri čemer je širila razvoj in napredek ter izpostavila pomembnost poštenega in kvalitetnega dela. Zaradi nje in njenih idej so bila rešena številna življenja in zmanjšano trpljenje ter omogočeno dostojnejše življenje številnih ljudi. Pri svojih devetdesetih letih je dejala: »Moje življenje je bilo vredno, da sem ga živela.« Umrla je leta 2015 v Radencih v 97. letu starosti, njen pepel pa so raztresli po Pohorju. Njene prefinjen okus, ki se izraža v nakitu, porcelanu in notranji opremi stanovanja kakor tudi njene številne nagrade, so na ogledu v gradu v Slovenski Bistrici.

***

Prispevek o odprtju zapuščine

***

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G H T   A L S O    B E   I N T E R E S T E D   I N

Kategorije:[Good to know | Dobro je vedeti]Oznake: , , , , , ,

2 comments

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: