Kako je vojna postala sredstvo za pridobivanja dobička in kdo dejansko ščiti begunce ter se zavzema za človekove pravice.
21. september je razglašen za Mednarodni (svetovni) dan miru in se je prvič praznoval 1982, po razglasitvi Generalne skupščine Združenih narodov (UN), da bo ta dan posvečen spominu na ideale miru in njihovi krepitvi tako v okviru narodov kot tudi med njimi, hkrati pa naj bi na ta dan bila omogočena dostava humanitarne pomoči na vojnih območij. Vendar dejanja UN govorijo drugačno zgodbo.
***
Zgodba o Združenih narodih
Združeni narodi (UN) so organizacija suverenih držav, tako pravijo zase, ter da si prizadevajo za svetovni mir, širitvijo prijateljstva med vsemi narodi ter podpirajo gospodarski in družbeni napredek. Njihov formalni začetek sega v leto 1945. Ob nastanku je bilo 51 držav članic, nato pa se je do marca leta 2007 njihovo število povečalo na 192. Nudijo mehanizme, s pomočjo katerih lahko rešujejo nesporazume ali spore in omogočajo delovanje na tako rekoč vseh področjih, ki zadevajo človeštvo. Delujejo na osnovi politične volje svojih članic, preko katerih izvršujejo svoje odločitve, in so odvisni od njihovih prispevkov, s katerimi izvajajo svoje aktivnosti. Igrajo osrednjo vlogo pri zmanjševanju mednarodnih napetosti ter preprečevanju konfliktov in že obstoječih sporov. Skrbijo za begunce, jih ščitijo, povečujejo pismenost in se hitro odzivajo na naravne katastrofe, zavzemajo se za človekove pravice. Tako vsaj zveni na papirju. V realnosti je zgodba malo drugačna.
V praksi se je UN izkazal, da je namesto mirovnega posrednika le maskota v imenu miru in po dejanjih sodeč eden od udeležencev v zlorabah. Tak primer prihaja iz Srebrenice, kjer so pustili na cedilu ljudi, katerim so zagotavljali varnost in so tako na posreden način sodelovali pri genocidu. O neposrednih zlorabah pa prihajajo številni škandali povezani z vojaki UN in njihovimi spolnimi zlorabami, ter sodelovanju v trgovini z ljudmi.
Dogajanje v Bosni je razkrila Kathryn Bolkovac. Nekdanja policistka iz ZDA je delala za UN preko podjetja DynCorp, privatnega posrednika, ki nudi osebje za UN misijo. Še preden je prišla v Bosno, je med rekruti slišala šokantne izjave, ena takšnih je prišla s strani moškega iz Teksasa, ki je bil v Bosni že prej in ker se je tam imel tako zelo dobro, se je ponovno prijavil na misijo, pri čemer je ostalim rekrutom pohvalil, da ve, kje se da dobiti zelo dobra dekleta, stara od 12 do 15 let.
Njeno raziskovanje se je pričelo s truplom dekleta iz Ukrajine in odkrivanjem vsem znane skrivnosti, zaradi katere so se sodelavci obrnili proti njej. V Bosni je bila od leta 1999-2001 in tam opazila številne zlorabe in razkrila, da UN sodeluje v trgovini z ljudmi in prisiljeno prostitucijo, kjer se prodajajo dekleta iz Vzhodne Evrope, ter da mlada dekleta UN vojaki zlorabljajo kot spolne sužnje. Ko je dokumentirano poročilo poslala svojim nadrejenim, je bila takoj odpuščena, par vojakov pa so umaknili iz Bosne. Ti za svoje zločine niso odgovarjali. Eden takih je Jacques Paul Klein, ki je bil na čelu misije UN v Bosni in je svojo misijsko pot nadaljeval v Libiji, od koder prihajajo podobni škandali o spolnih zlorabah.
Na osnovi njene zgodbe je leta 2010 izšel film The Whistleblower. Kathryn je tožila podjetje DynCorp zaradi odpustitve in tožbo dobila. Dogajali pa so se tudi številni napadi na njeno kredibilnost, češ da je neprofesionalna in da širi laži, s čemer so blatili njeno ime in poskušali minimizirati njeno prijavo glede zlorab. Danes Kathryn predava in ozavešča na področju trgovine z ljudmi, o čemer je tudi napisala knjigo; lani pa je bila nominirana za Nobelovo nagrado. Tole pa je njena stran: »KATHRYN BOLKOVAC«. Naj samo omenim, da ima podjetje DynCorp več milijonsko pogodbe z ameriško vlado, za rekrute v Iraku, Afganistanu, Haitiju in številnih ostalih krajih.
Opis dogajanja iz prve roke poda Kathry na predavanju, ki si ga lahko ogledaš TUKAJ. Podobne zgodbe o mirovnih silah UN prihajajo iz Konga, Kolumbije, Haiti, Sudan, kjer so spolno zlorabljali dekleta in otroke, iz ranljivih, kriznih in vojnih območij. Eden takšnih primerov prihaja iz Centralno afriške republike, kjer so francoski UN vojaki spolno zlorabili 98 deklet, med katerimi so nekatere prisili na spolni odnos s psom, pri tem je zaradi neznane bolezni, eno dekle umrlo. Obsežna poročila o tovrstnih zlorabah, ki so bila narejena se prelagajo, s tem pa tudi odgovornost, zato se zbira peticija, da se odgovorne za takšna dejanja spravi pred sodišče: »PETICIJA«.
***
Vojna in Mir
Lepo, da imamo dan posvečen miru, bi pa bilo toliko lepše, če bi to dejansko tudi živeli. In če se lahko kaj iz zgodovine naučimo, so to banalni izgovori, ki se jih smatra kot povod za napad, ki so le sredstvo za manipuliranje javnosti, ki takšnim lažem verjame, jih sprejme za resnico ter se posledično tudi udeleži vojne; medtem ko je pravi razlog nekje drugje in prinaša nekomu velik profit in korist. Vzorec obnašanja za vpletenost v vojno gre skoraj vedno po istem kopitu; umetno ustvarjena rastoča napetost v državi, ki želi napasti, čemur sledi izmišljen incident, s katerim ”opravičujejo” svoje dejanje, napad in s čimer se potegne v vojno ljudi, ki so pripravljeni zaradi neke ideje (ideologije, nacionalizma, religije) ubiti in umreti. Absurdno.
Prav tako absurden pri vsem tem je način, s katerim država, ki napada demonizira druge države, narode ali religijo; tako prepričanja, češ da gre za teroriste, ta izgovor pridno uporablja ZDA, ki so pred tem imeli moto, da branijo demokracijo, s tem, ko napadejo drugo državo; ali da gre za demonski narod, kot Jazide imenujejo tisti, ki se pridružijo samooklicani islamski državi ISIS, ki kot eden izmed načinov genocida uporablja spolno nasilje in ob tem se sprašujem, kako po njihovem mnenju, posiljevanje 10 letnih deklic pripore k odpravljanju čaščenja hudiča? In ob takih dejanjih se lahko le vprašaš, kdo je tisti, ki je terorist in kdo tisti, ki služi hudiču.
In med tem, ko vojna na osebnem nivoju ustvarja številne tragedije, prinaša drugim velike dobičke. Kdo ima največje koristi in seveda dobičke govorijo podatki neodvisne raziskave, opravljene s strani SIPRI –Stockholm international peace reserach institute, kjer s 33 % prednjači ZDA, sledi ji Rusija s 25 % izvoza orožja. Če se procenti spremenijo v dejanski znesek, kakor je ta v primeru izvoza ameriških podjetij, kot sta Boeing, ki zraven letal izdeluje tudi vojaško opremo in podjetje Lockheed Martin, ki zraven lovske opreme skrbi še za vojake, ki sta samo z izvozom lani zaslužila 23,7 bilijonov dolarjev, potem teh 33 % dobi rahlo drugačen pridih.
Glede na tržno naravnanost ameriškega gospodarstva se potem takem niti ne čudim, da ne spremenijo zakonodaje, ki omogoča tako enostaven dostop do orožja, kljub temu da je lani zaradi posledice orožja bilo ubitih 12.942 ljudi in bilo preko 50.000 poškodb povezanih s strelnim orožjem; konec koncev gre za profit. Ti podatki veljajo za preteklo leto, kakšno pa je letošnje stanje pa si lahko ogledaš na strani neprofitne organizacije Gun Violence Archive.
In če so Združeni narodi nastali kot odgovor na grozote prve in druge svetovne vojne, z namenom, da bi ohranjali mednarodni mir in varnost, se je do danes njihova vloga malce spremenila. Namesto pomoči na kriznih območjih so postali eni od soudeležencev, namesto omogočanja varnosti ljudem ujetim v vojnih, povojnih in katastrofalnih območjih, le te zlorabljajo in namesto prijateljskega sodelovanja, je v ozadju interes z imenom denar, v čigar imenu se odvijajo vojne, prodajajo dekleta, zlorabljajo otroci; ob čemer se sprašujem, koga UN v resnici varuje. Dokler bo glavni in edini motiv podjetij profit in dokler bodo ljudje nasedli lažem in sodelovali v vojnah, ki jih uporabljajo kot izgovor za lastno izživljanje, tako dolga bo pot do miru. Ampak lepo, da imamo vsaj en dan, 21. september razglašen za Svetovni dan miru.
Documentarec War=Profit, ki s primeri ponazori zakaj in komu vojna prinaša profit.
⟡
Almira Ćatović 