Ali obstaja življenje po smrti in kaj o tem menijo osebe, ki imajo stih s preminulimi.
Ko se je na malih ekranih pojavila serija »Meduim« je šlo le za eno od zgodb, ki govori o ”paranormalnih” zadevah zamotanih v detektivsko pripoved. Patricia Arquette, ki igra vlogo Allison DuBois, mame treh otrok, vidi mrtve in njim pomaga, da se njihovi umori in izginotja razrešijo. Serija je imela svoj začetek v januarju 2005 in zaključek v letu 2011 in še vedno se najdejo kanali, ki predvajajo to serijo in zgodbe, v katerih uživam, pri čemer se mi zdi malo preveč grotesko, način na katere prikažejo mrtve; ampak kot pravijo show must go on. Nakar na moje veliko presenečenje ugotovim, da je tale serija nastala po resnični zgodbi osebe, ki dejansko obstaja in da so njena doživetja podlaga zgodb v tv seriji.
***
Kdo je Allison DuBois?
Tako kot v seriji, resnična Allison prihaja iz Arizone, je mamica treh otrok, poročena z znanstvenikom, in med drugim pomaga policiji pri razreševanju primerov. Kako je do tega dela prišla, je prav tako prikazano v nadaljevanki, kjer je za tožilca pomagala pri razjasnitvi primerov in tako opisala profil storilca. Pravi, da gre v glavo storilca in vidi njegove misli in pogleda skozi njegove oči.
Svojega daru se zaveda od 6. leta starosti, ko jo je obiskal pokojen pradedek in ji sporočil, naj pove mami, da je z njim vse v redu. Več o njej si lahko ogledaš na njeni spletni strani »Allison DuBois«, prav tako pa posredujem zanimiv intervju, ko jo je gostila Oprah.
***
Komunikacija z življenjem po smrti
Eno izmed večnih vprašanj, kaj se zgodi po smrti je lepo opisano v »Tibetanski knjigi mrtvih«, kjer so podana stanja skozi katera se potuje in kjer je smrt predstavljena kot točka prehoda. Glede smrti, reinkarnacije, pasteh in podobno se bom dotaknila v kakšni drugi temi, tukaj predvsem izpostavljam komunikacijo. Pogledala sem si predavanja oz posnetke, kjer Allisom pomaga ljudem, ki so izgubili ljubljene in jih na nek način pomiri, ob čemer mi je zanimivo, kako si vsak ”nariše” nebesa.
Več krat se izpostavlja isto, in sicer, da si vsak naredi nebesa na osnovi najlepšega časa, ki ga je doživel na zemlji. Torej je naše življenje in kako ga živimo ne samo popotnica, ampak tudi osnova za naprej. Bolj bomo tukaj uživali, se lepo imeli, boljša bodo naša nebesa; na nek način, kakor da smo tukaj, da si izboljšamo doživetje v to kar imenujemo nebesa. Kakor zgoraj, takoj spodaj in očitno obratno. Na podani povezavi, pa si lahko ogledaš primer iz prakse.
⟡
Almira Ćatović 