Samostojnost Velike Britanije ali le prva scena na poti do Velike Drame


tumblr_o5v7v8UXdL1qzndnyo1_500

Iz četrtka na petek vse do jutranjih ur, ko sem spremljala glasovanje referenduma Velike Britanije glede izstopa iz Evropske unije, sem imela občutek, da gre za zgodovinsko prelomen trenutek, ki me je po občutku spominjal na dogodek iz leta 1989, ko je padel berlinski zid, le da gre tokrat za obratno verzijo; zid se namreč ponovno postavlja gor. Pristno vzhičenje in dinamika na družbenih omrežjih, spremljanje rezultatov glasovanja, kjer so procenti vsako minuto spreminjali dinamiko grafa in s tem rezultata, je delovalo kakor glasovanje za Eurosong; le da je zmagovalna pesem prinesla grenak priokus.

Naj omenim, da nikoli nisem bila neka privrženka ideje EU in sem podpirala idejo, da je za Slovenijo bolje, da bi se posvetila temu, kar je resnično dobro za to državo in njene državljane ter pri tem podprla lokalno gospodarstvo in odločno rekla NE izsiljevalski politiki EU. Sam glede nato, da smo v situaciji, kjer politiki izvoljeni s strani ljudstva, nimajo dovolj poguma postaviti se za lasten narod ter so tako prodali oz razprodali skoraj vsa državna podjetja, birokracija, ki ljudi izsesava in kjer so na vodilnih položajih ljudje, ki voditi ne znajo in jim je lasten pohlep pomembnejši kot skupno dobro, potem takem res ne vem, kaj je bolje za ta košček raja pod soncem.

In če se vrnem nazaj k Veliki Britaniji, me je ob tem referendumu spremljalo vprašanje, zakaj zdaj. Priznam, da za dogajanje v Angliji nisem niti vedela, dokler niso napadli in ubili Jo Cox, 41-letno poslanko, bivšo humanitarko, ki se je zavzemala za sirske begunce in obstanek Velike Britanije v EU. Takrat sem poklicala prijatelje v London in vprašala kaj se dogaja. Odgovore, ki sem jih dobila, so kazali na to, da se je pri tem referendumu igralo na karte nacionalizma, pomešanega z nostalgijo o dobrih starih časih s ščepcem rasizma. Recept za zmago je potrdila tudi angleška kraljica in če omenim, da je Donald Trump podprl izhod VB iz EU, je s tem povedano skoraj vse. Igrali so na karto samostojnosti, a ko je pot hotela izbrati Škotska, so Angleži pritiskali na njihovo vest, češ čemu se želijo osamosvojiti in pri tem uničiti EU. Zdaj očitno to ni več tak problem. Torej, čemu odcepitev zdaj in zakaj vse skupaj deluje kot farsa? Ali gre za način, da se vnese nek strah in paranoja, destabilizacija, poveča ekonomska nestabilnosti, ali gre za eno od taktik, da bi se čim prej sprejel TTIP, ali pa gre le za nadaljevanje zgodbe, ki je povezana z Nemčijo in begunci in se preko te situacije pripravlja novo vrelišče, saj kjer v okolju vlada napetost, panika ali strah, je seveda manipulacija lažje izvedljiva. Pa poglejmo ključne elemente in kaj smo se do sedaj naučili.

***

Nastanek EU

Ideja o povezanih državah je nastala po 2. svetovni vojni kot odgovor na grozote vojne in da se te ne bi ponovile, je nastal trgovski sporazum saj države, ki med seboj trgujejo, naj ne bi napadle ena drugo. Tako je leta 1950 nastala Evropska skupnost za premog in jeklo, kjer se je povezalo 6 držav ustanoviteljic, sedem let kasneje je nastala Evropska gospodarska skupnost. Leta 1989 se zgodi padec berlinskega zidu in padec komunizma; leta 1993 se je dokončno oblikoval enotni trg in sicer s štirimi svoboščinami: prostim pretokom blaga, storitev, ljudi in denarja; ta skupnost se je preimenovala v Evropsko unijo in je nekakšna protiutež ameriškemu in japonskemu gospodarstvu.

Devetdeseta leta je zabeležil internet, prenosni telefoni, globalizacija, rave partiji in film Matrix ;) in pa dve pogodbi: Maastrichtska pogodba o Evropski uniji leta 1993 in Amsterdamska pogodba leta 1999. Maastrichtska pogodba je spremenila predhodne evropske pogodbe in oblikovala Evropsko skupnost, ki temelji na treh stebrih: Evropskih skupnostih, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter sodelovanju na področjih pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Amsterdamska pogodba je uvedla spremembe, ki so bile potrebne zaradi širitve Evropske unije, ter zagotovila bolj učinkovito delovanje in bolj demokratično Unijo. Majhna vasica v Luksemburgu pa je dala ime Šengenskim sporazumom, ki so postopno omogočili potovanja brez preverjanj potnih listin na mejah. Leta 2002 je prvič prišla v obtok valuta Evro. Slovenija je z osmimi državami postala članica EU leta 2004 in leta 2007 smo prevzeli Evro. Tako nekako zgleda zgodba na papirju.

Kar hitro ob sprejemanju novih članic, predvsem vzhodnoevropskih, se je pojavilo ime »Evropa dveh hitrosti« ali dvojna merila znotraj t.i. enotnega trga. Tako se je iluzija po »medu in mleku«, ki ga je obljubljal kapitalistično naravnan zahod in materialnega obilja željan vzhod, našel odgovor v obliki korporacij. Te so namreč prve vkorakale na nov teritorij, kjer so bile pričakane odprtih rok. Ni se razmišljalo o zaščiti lokalnega gospodarstva, vsi smo samo želeli stvari. Poceni stvari. Leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, je v Slovenijo vstopil H&M, prvi je bil v Mariboru. In verjetno se vsak spominja, kako je bilo mesto ob sobotah napolnjeno s Hrvati, ki so obsedeno tekli po H&M-u, medtem ko smo mi bili pomirjeni, češ »dobro je, zdaj je H&M pri nas«. Kaj kmalu pa se je ugotovilo, da je pri nas prodajni asortiment malo bolj drugačen od tistega npr. na Dunaju. In da se je izraz Evropa dveh hitrosti pozna tudi na kvaliteti, kjer se je izdelovalo posebej za vzhodni in posebej za zahodni del, razlika je seveda v kakovosti. Tako se je na takšnih banalnih primerih lepo pokazala »Evropa dveh hitrosti.«

***

Češke sanje

kino-ceske_sanje_display

Da se je takrat nekaj čudnega dogajalo s prebivalci nekdanjih komunističnih držav, sta lepo prikazala Vit Klusak in Filip Remunda, režiserja projekta Češke sanje iz leta 2004. V tem času je namreč na Češkem odprlo vrata več sto hipermarketov, kar je spremenilo socialne navade sodobnega Čeha in je nakupovanje nadomestilo zasebne in družinske dejavnosti. Avtorja sta v izmišljenih vlogah vrhunskih menedžerjev znani oglaševalski agenciji naročila kampanjo za odprtje navideznega hipermarketa Češke sanje. Bolj skrita kamera kot dokumentarec se prične na travniku pri Pragi, kjer pojasnita, da bosta postavila fasado hipermarketa in pri tem gledalce popeljala skozi marketinško kampanjo, pri čemer najavita nov hipermarket z neverjetnimi cenami. Oglašujejo na vseh koncih in krajih, nakar pride D dan. In epski trenutek, kjer 4.000 Čehov teče proti “nakupovalnemu centru”, kjer jih pričaka samo kulisa. Sledi razočaranje in jeza. Ta film omenjam, ker na najboljši način prikaže norost številnih vzhodnoevropskih držav in stanja, ko so se pridružile EU. Vključno s Slovenijo.

***

Kriza 2007-2010

Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. Pri nas zgleda, da še kar traja. Prezadolženost podjetij in nesolventnost bank do katerega je prišlo zaradi pohlepa in pokvarjenosti finančnih institucij so privedle do tega, da so se reševale pokvarjene banke in ”ožali pasovi” javnega sektorja in navadnih ljudi. Odgovornosti ni prevzel nihče, gospodarski kriminal očitno ne obstaja in na veliko se je govorilo o tem, kako je potrebno varčevati. Mislim, da je vsakemu ekonomistu jasno, da se gospodarstvo ne more spodbuditi z varčevanjem. Kot primer dobre prakse se je pokazala Islandija, ki ni dopustila, da bi izgube zasebnih bank plačali davkoplačevalci, javne finance pa je uravnotežila z ukrepi, ki so bili načrtno usmerjeni v spodbuditev potrošnje ter v pravičnejšo porazdelitev bremen krize, hkrati pa odgovorne za goljufije postavila pred sodišče. Zakaj pri nas niso delovali tako, mi ni znano.

***

Scena v Grčiji 

greece

Pravim, da sem živela v Atenah v zadnjem delu zlate dobe, v času, ko beseda kriza ni bila povezana z Grčijo, kjer so ljudje živeli dobro in kjer je vsak teden nekdo protestiral, kar je odražalo temperament tega meni ljubega naroda. Nakar je kot strela z neba eskalirala kriza. Uradna verzija pravi, da je v desetletjih pred finančno krizo, grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne instrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. In tako se je začela poglobitev Grčije v še večjo krizo.

In kaj se je dejansko zgodilo z ukrepom finančne pomoči? Ta seveda ni šla za potrebe grške družbe in gospodarstva, ampak je Angela Merkel v sodelovanju z grškima strankama Pasok in Nova demokracija, (ti dve stranki sta izmenjevali politično oblast zadnjih 40 let in pripeljali Grčijo v stanje prezadolženosti), dosegla da so mednarodni posojilodajalci Grčiji predpisali stroge varčevalne ukrepe in kjer so šle velike vsote denarja grških davkoplačevalcev za odplačilo obrokov in obresti kreditov, s katerimi se je Grčija zadolžila. V tem času se je v Grčiji povečalo število brezposelnosti in revščine ter stanje vsesplošnega stresa in depresije.

Iz Grčije hočejo narediti laboratorij za testiranje modela družbene preobrazbe, ki bo nato uporabljen po Evropi. ~ Alain Badiou

Druga zadeva, v tej situaciji je ta, kako so iz Grčije hoteli narediti grešnega kozla in generalnega krivca za evropsko krizo. Ob tem je Nemčija pokazala, da je dno dna, ko je ponudila ”rešitev” da naj začne Grčija prodajati svoje otoke. Kako je večina ljudi nasedla na lažno propagando in kako hitro je narod padel na anti grški propagandi in tolkel po grešnem kozlu, češ da so ti leni in da je to vzrok vsemu. Se spomnim mailov, ki so krožili in blatili Grke in moralizirali njihove delovne navade in en kup laži prilepljenih zraven. Seveda so to vsi delili naprej s pripisom, češ mi pa jim pošiljamo denar. Dokaj hitro, so tudi pri nas uvedli politiko zategovanja pasov in vse to, kar so pisali za Grke in kako ti ne delajo, je sedaj veljalo za tiste ”naše” zaposlene v javni upravi. Ista zgodba, drugo ime. In spet se nihče ni vprašal, kaj je res. Mene je pri tem čudilo, kako mirno so ljudje to situacijo sprejeli, namreč plače so se znižale in sorazmerno temu se je povečalo število delovnih ur. Po domače rečeno, delaš več, zaslužiš manj.

Medtem ko so mi prijatelji iz Grčije opisovali kako sramoto in prezir doživljajo, se je začelo opozarjanje različnih filozofov o tem, kaj se dejansko dogaja s prebivalci te države. Eden teh je Alain Badiou in njegov javni poziv »Kako rešiti Grke pred njihovimi rešitelji.« Drama z Grčijo se je nekako umirila, ko je na oder prišel Aleksis Cipras in rekel OXI (NE!).

***

11. september 2001

11.9

So dogodki, kjer se vsak spominja, kaj je na ta dan počel. Učila sem se za nek izpit; učenje, če temu lahko sploh tako rečem je bilo pred tv, kjer sem na HTV-ju gledala neko oddajo o modi in se vmes učila nek ekonomski predmet, nakar se oddaja prekine s sporočilom »izvanredne novosti« in prikažejo posnetek prvega letala. Temu sledi prenos v živo in trčenje drugega letala v stolpnico. Dogodek, ki je sprožil paniko, val ogorčenja in spremembo številnih zakonov v imenu varnosti in zaščite državljanov. Po spletu so krožili številni posnetki in dokazi, da ni možno, da se stavbi sesedeta vase zaradi teh dveh letal, ter da je celotna zadeva bila minirana in režirana. Vojna proti terorizmu je tako dobila novo polje delovanja in spremenili so se številni zakoni, ki so posegali v zasebnost v imenu varnosti. Rodil se je nov slogan »Vojna proti terorizmu!«

***

Konec sveta in val protestov

Zanimivo obdobje, ko je želja po spremembi in boljšem življenju zajela globalno vas in se je med 2011 in 2013 zgodil val protestnih gibanj od Occupy Wall Street do parka v Istanbulu. Pojavili sta se dve imeni, arabska pomlad in evropska jesen, kjer kakor da se je poskušalo to sanje evforije izkoristiti in preusmeriti. Nakar je vse skupaj nekam poniknilo in pogoltnjeno izginilo v apatijo. Kako so protesti potekali pri nas si lahko ogledaš s klikom na: »MARIBOR SE JE ZBUDIL!«

***

ISIS

isis-loves-toyota-trucks

Ko je na oder prišla ISIS in to ne egipčanska boginja, velika mati ali kot jo pri nas imenujejo Izida, ampak samooklicana Islamska država, ki po simbolih in običajih spominja SS, ki na svojem pohodu uničuje vse, seveda v imenu vere, s katero nima ničesar skupnega, me je ob tem presenetila izjava Al Kaide, da je prekinila vse vezi z organizacijo ISIL, češ da so pretirano brutalni in neobvladljivi. Komedija v tragediji.

Islamska država kot skupina džihadistov, pripravljena na bojevanje, se je pojavila kar naenkrat. Prvo so po svetu in netu krožil Ice Bucket Challenge in so se vsi polivali z mrzlo vodo in promovirali ozaveščanje ASL oz Lou Gehrig bolezen. Nakar so z enako hitrostjo krožili propagandni video filmčki oboroženih in zamaskiranih ljudi, ki so naredili pravo povorko v Toyotinih džipih. Zgledalo je, kako da jim je Toyota eden glavnih sponzorjev, ta pa seveda zanika kakršno koli vpletenost.

Al Kaida je prekinila vse vezi z organizacijo ISIL, ker so ti pretirano brutalni in neobvladljivi.

Po simbolih, načinu delovanja in brutalnosti me ta skupina spominja na SS. Schutzstaffel ali SS je (para)vojaška organizacija, ki je bila ustanovljena kot Hitlerjeva osebna zaščita, po noči dolgih nožev leta 1934 pa so postali samostojna vojaška organizacija, strah in trepet okupirane Evrope. Šef SS je bil Heinrich Himmler, vanjo sta sodila tudi tajna policija Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst). SS je bila odgovorna tudi za koncentracijska taborišča.

_86989576_6ed5e00e-52ba-40f0-9945-12b890fdc313

SS ali ISIS med drugim uničuje zgodovinska mesta in templje, izživlja se nad prebivalci, kjer bi posebej rada izpostavila Jazide, ki so člani ene najstarejših religij na svetu in nad katerimi se izvaja genocid pred očmi sveta. O njih bom še pisala saj so izjemno zanimivi. Živo se spomnim jazidska poslanka Vian Dekil, ki je v iraškem parlamentu s solzami v očeh prosila za pomoč in opozorila na dogajanje, ko se je leta 2014 okoli 50.000 Jazidov po padcu mesta Sindžar zateglo v gore, kjer so odrezani od sveta, brez hrane in vode, tarča brutalnih napadov. Zdaj seveda prihajajo nove informacije, kako so številne žene, dekleta in otroke prodali, jih spolno zlorabljali in zasužnjevali in se nad njimi izživljali, kot del strategije in načrtnega uničevanja tega ljudstva. Da ta dekleta najdejo svojo pravico, se med drugim bori tudi Amal Clooney.

Pa poglejmo kako so se rodili teroristi

Na Bližnjem vzhodu so še pred dobo kolonializma obstajali resni sunitsko-šiitski konflikti, ki so se tekom kolonializma poglobili, vrata pekla pa so se odprla leta 2003, ko se je zgodil ameriški napad na Irak, ki  je sprožil bistven proces k nastanku Islamske države, že prej pa do njene predhodnice, Al Kaide. Namreč z ameriškim terorizmom ali kot oni temu pravijo širjenjem demokracije, se je kot odgovor na to agresijo okrepila religijska identiteta z radikalnimi tendencami vred. Pri tem se dajmo spomnit, da ZDA napadajo Islamsko državo, ki jo je na začetku financirala Savdska Arabija, to pa podpirajo prav te ZDA. In pa, da so ZDA podpirale mudžahide, ki so se v Afganistanu borili proti sovjetski okupaciji, iz njih pa se je kasneje oblikovala Osamova Al Kaida.

Prvi zametki ISIS so nastali leta 1999 in organizacijo Jama’at al-Tawhid wal-Jihad, ki je leta 2004 postala Al Kaida v Iraku. Skupina se je borila proti ameriški okupaciji, januarja 2006 pa je skupaj s sunitskimi uporniškimi skupinami ustanovila odbor mudžahidov. Ta je oktobra istega leta postala Islamska država Irak (ISI), ki se je razširila v večje število iraških mest. Leta 2008 so se jim uprli sunitski Iračani in druge uporniške skupine, zato je ISI do aprila 2013 relativno mirovala. Takrat so svoje ime spremenili v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL), na čelo organizacije pa je stopil Abu Bakr al-Baghdadi. V Iraku je dobil močno podporo s strani sunitov, saj jih je po njihovem mnenju nova iraška vlada diskriminirala. Ko se je ISIL priključil sirijski državljanski vojni, se je njihova prisotnost okrepila v mnogih mestih. Napadali so vladne in vojaške tarče in ubili na tisoče ljudi.

ISIL je imela tesne vezi z Al Kaido dokler ni po osmih mesecih notranjih bojev februarja 2014 Al Kaida prekinila vse vezi z organizacijo, češ, da so pretirano brutalni in neobvladljivi. ISIL je 29. junija 2014 razglasila kalifat, Abu Bakr al-Baghdadi pa je bil imenovan za kalifa. Skupina se je preimenovala v Islamsko državo (angleške kratice: IS, ISIS ali ISIL) in je džihadistična vojaška skupina v Iraku in Siriji, ki želi ustvariti islamsko državo v katerem bi vladalo šeriatsko pravo in vahabistična verzija islama. Skupina je razglasila versko avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, v svoj kalifat pa hočejo vključiti Sirijo, Jordanijo, Izrael, Palestino, Libanon, Ciper in del južne Turčije. Tajni dokument Pentagona iz leta 2012 naj bi bil dokaz, da je vlada ZDA vzela v zakup nastanek in vzpon teroristične milice Islamska država.

***

Begunci

Ko so se že leta 2014 odvijala številne migracije v Evropo, ki so dobile medijsko pozornost lansko leto, še marsikomu ni bilo jasno, kaj se sploh v Siriji dogaja. Na eni strani Rusija, na drugi ZDA, vmes ISIS in še par nekih organizacij, kjer sploh ni jasno, kdo se bori proti komu in zakaj. Pri nas so takrat bile številne polemike ali so politični begunci ali ekonomski ali naj se varuje meja, ali naj se ljudi pusti naprej,  pri čemer so bili ljudje razdeljeni na dva tabora. In številni prepiri zaradi tega, hkrati pa so na dan vedno bolj prihajal rasizem in nacionalizem. Po fb so nastajale številne skupine in strani, ki so na dan vlekle prastare simbole in svoj nacizem upravičevala z narodno zavestjo. Svet so obkrožale slike beguncev na čolnih, pa mrtvi otroci in bodeča žica. Angela Merkel jih je klicala v Nemčijo in kakor hipnotizirana masa, so se klicu odzvali. Številni begunci so izjavljali, da bi jih tam naj čakalo stanovanje in služba ter boljše življenje.

Vsakemu bitju, ki se znajde v vojnem območju mora biti izjemno hudo in težko prvo, takšno situacijo sprejeti in drugo, svoj dom zapustiti. Žalostne so to zgodbe ljudi, ki padli so v past politične igre in se podali na pot. Po drugi strani pa razumljiva panika ljudi, ko se je od nikoder pojavila masa večinoma moških, odločenih, da pride do Nemčije.

Hitler je za svoj preboj potreboval Žide, da je združil Nemčijo v sovraštvu, a se z begunci zgodba ponavlja?

Lani v tem času, kamor koli sem se obrnila so krožili filmi, dokumentarci in razne zgodbe o 2. svetovni vojni, pa o prihodu Hitlerja in zgodbe o neonacizmu. In vedno bolj je zgodba o beguncih dobivala isto prispodobo. Namreč, če je Hitler za svoj preboj potreboval Žide, da je združil Nemčijo v sovraštvu, je sedaj ista zgodba sledila z begunci. In kakor je Hitler v njegovih nerazumnih in hreščavih govorih obtoževal Žide, da jemljejo službe Nemcem, tako sem srečevala paranoične ljudi tudi v Mariboru, češ da bodo begunci preko javnih del dobili službe, medtem ko je »ona s sedmo stopnjo še vedno na zavodu za zaposlovanje!« Kolikor pomnim, je Maribor v krizi. Da so olje na ogenj pristavili še mediji, ki so pošiljali na okrog razne ”članke” seveda z namenom da čim bolj šokirajo in si povečajo gledanost, klikanost in prav tako se temu vplivu senzacije odzvali še razni samo oklicani raziskovalci in ”poznavalci”, ki so s pridom uporabljali svoje manipulativne načine z edinim namenom, to je širjenje strahu in sovraštva za pet minut slave.

Takrat mi je vse skupaj delovalo kot neka predstava, neka čudna igra, kjer so se ljudje razdelili na dve skrajnosti in pri tem pozabili na srednjo pot. Pomagaj bližnjemu, če lahko in zaščiti svoj prostor. Ni potrebno ali eno ali drugo in pri tem izlivati napade paranoje, straha, besa in sovraštva. Namreč, če je polje napolnjeno s strahom, ekonomsko nestabilnostjo, depresijo, novo poceni delovno silo, se poveča agresija na obeh straneh in s tem rast nacionalizma. S tem se rodijo plodna tla za nekoga, ki ponovno in z lahkoto povede ljudi v sovraštvo in v temo. Star recept, ki smo ga videli že videli, sam zgleda nič naučili. Zato pa se zgodovina ponavlja.

***

Nacionalizem, ekstremizem, fašizem

Tako kot je ameriška agresija spodbudila rast radikalnega Islama, je pri nas val beguncev sprožil porast nacionalizma in hkrati omogočil, da je postal nacizem bolj vidljiv. Verjetno je bil vedno prisoten, sam sedaj je prišlo samo na površje vse skupaj. Rojevale so se skupine, na dan so prihajali prastari simboli in vsi so pod krinko strahu izražali, da so domoljubi. Ko so splet preplavili sovražni govori, se je rodila stran Zlovenija, ki je javno objavila profile in citate tistih, ki so javno pozivali na nasilje in smrt in širili ekstremno retoriko o beguncih. Stran je dosegla svoje, saj se je večina javno opravičila in tako umaknila s sramotilnega stebra.

Javno opravičilo ali ne, na dan je prišlo to, kar si ljudje dejansko mislijo. In ni ravno tako velik razkorak med mislijo in dejanjem. Kot šolski primer kako nacionalizem lahko v trenutku preraste v brutalnost, bi se lahko učili na primeru Jugoslavije, kjer se je »bratstvo i jedinstvo« v trenutku spremenilo v »nož i žica«. O tem, kako prepoznati fašizem je lepo razložil Umerto Eco v eseju Večni fašizem, štirinajst načinov gledanja na črno srajco, kjer posreduje znanje, ki bi bilo uporabno za preučevanje in za prepoznavanje takšnega stanja. Namreč odraščajoč v stanju vojne, fašizma in diktature mu je kot otroku bilo edino znano, zato tudi normalno stanje. Z esejem iz leta 1995 natančno napoveduje novo dobo latentnega fašizma, ki se danes vztrajno širi po Evropi. Celotno delo si lahko prebereš na: Umberto Eco Eternal Fascism. Tukaj pa posredujem v angleščini le osnutek 14 točk:

  1. The first feature of Ur-Fascism is the cult of tradition. Traditionalism is of course much older than fascism. Not only was it typical of counterrevolutionary Catholic thought after the French revolution, but is was born in the late Hellenistic era, as a reaction to classical Greek rationalism. In the Mediterranean basin, people of different religions (most of the faiths indulgently accepted by the Roman pantheon) started dreaming of a revelation received at the dawn of human history. This revelation, according to the traditionalist mystique, had remained for a long time concealed under the veil of forgotten languages — in Egyptian hieroglyphs, in the Celtic runes, in the scrolls of the little-known religions of Asia. This new culture had to be syncretistic. Syncretism is not only, as the dictionary says, “the combination of different forms of belief or practice;” such a combination must tolerate contradictions. Each of the original messages contains a sliver of wisdom, and although they seem to say different or incompatible things, they all are nevertheless alluding, allegorically, to the same primeval truth. As a consequence, there can be no advancement of learning. Truth already has been spelled out once and for all, and we can only keep interpreting its obscure message. If you browse in the shelves that, in American bookstores, are labeled New Age, you can find there even Saint Augustine, who, as far as I know, was not a fascist. But combining Saint Augustine and Stonehenge — that is a symptom of Ur-Fascism.
  1. Traditionalism implies the rejection of modernism. Both Fascists and Nazis worshipped technology, while traditionalist thinkers usually reject it as a negation of traditional spiritual values. However, even though Nazism was proud of its industrial achievements, its praise of modernism was only the surface of an ideology based upon blood and earth (Blut und Boden). The rejection of the modern world was disguised as a rebuttal of the capitalistic way of life. The Enlightenment, the Age of Reason, is seen as the beginning of modern depravity. In this sense Ur-Fascism can be defined as irrationalism.
  1. Irrationalism also depends on the cult of action for action’s sake. Action being beautiful in itself, it must be taken before, or without, reflection. Thinking is a form of emasculation. Therefore culture is suspect insofar as it is identified with critical attitudes. Distrust of the intellectual world has always been a symptom of Ur-Fascism, from Hermann Goering’s fondness for a phrase from a Hanns Johst play (“When I hear the word ‘culture’ I reach for my gun”) to the frequent use of such expressions as “degenerate intellectuals,” “eggheads,” “effete snobs,” and “universities are nests of reds.” The official Fascist intellectuals were mainly engaged in attacking modern culture and the liberal intelligentsia for having betrayed traditional values.
  1. The critical spirit makes distinctions, and to distinguish is a sign of modernism. In modern culture the scientific community praises disagreement as a way to improve knowledge. For Ur-Fascism, disagreement is treason.
  1. Besides, disagreement is a sign of diversity. Ur-Fascism grows up and seeks consensus by exploiting and exacerbating the natural fear of difference. The first appeal of a fascist or prematurely fascist movement is an appeal against the intruders. Thus Ur-Fascism is racist by definition.
  1. Ur-Fascism derives from individual or social frustration. That is why one of the most typical features of the historical fascism was the appeal to a frustrated middle class, a class suffering from an economic crisis or feelings of political humiliation, and frightened by the pressure of lower social groups. In our time, when the old “proletarians” are becoming petty bourgeois (and the lumpen are largely excluded from the political scene), the fascism of tomorrow will find its audience in this new majority.
  1. To people who feel deprived of a clear social identity, Ur-Fascism says that their only privilege is the most common one, to be born in the same country. This is the origin of nationalism. Besides, the only ones who can provide an identity to the nation are its enemies. Thus at the root of the Ur-Fascist psychology there is the obsession with a plot, possibly an international one. The followers must feel besieged. The easiest way to solve the plot is the appeal to xenophobia. But the plot must also come from the inside: Jews are usually the best target because they have the advantage of being at the same time inside and outside. In the United States, a prominent instance of the plot obsession is to be found in Pat Robertson’s The New World Order, but, as we have recently seen, there are many others.
  1. The followers must feel humiliated by the ostentatious wealth and force of their enemies. When I was a boy I was taught to think of Englishmen as the five-meal people. They ate more frequently than the poor but sober Italians. Jews are rich and help each other through a secret web of mutual assistance. However, the followers of Ur-Fascism must also be convinced that they can overwhelm the enemies. Thus, by a continuous shifting of rhetorical focus, the enemies are at the same time too strong and too weak. Fascist governments are condemned to lose wars because they are constitutionally incapable of objectively evaluating the force of the enemy.
  1. For Ur-Fascism there is no struggle for life but, rather, life is lived for struggle. Thus pacifism is trafficking with the enemy. It is bad because life is permanent warfare. This, however, brings about an Armageddon complex. Since enemies have to be defeated, there must be a final battle, after which the movement will have control of the world. But such “final solutions” implies a further era of peace, a Golden Age, which contradicts the principle of permanent war. No fascist leader has ever succeeded in solving this predicament.
  1. Elitism is a typical aspect of any reactionary ideology, insofar as it is fundamentally aristocratic, and aristocratic and militaristic elitism cruelly implies contempt for the weak. Ur-Fascism can only advocate a popular elitism. Every citizen belongs to the best people in the world, the members or the party are the best among the citizens, every citizen can (or ought to) become a member of the party. But there cannot be patricians without plebeians. In fact, the Leader, knowing that his power was not delegated to him democratically but was conquered by force, also knows that his force is based upon the weakness of the masses; they are so weak as to need and deserve a ruler.
  1. In such a perspective everybody is educated to become a hero. In every mythology the hero is an exceptional being, but in Ur-Fascist ideology heroism is the norm. This cult of heroism is strictly linked with the cult of death. It is not by chance that a motto of the Spanish Falangists was Viva la Muerte (“Long Live Death!”). In nonfascist societies, the lay public is told that death is unpleasant but must be faced with dignity; believers are told that it is the painful way to reach a supernatural happiness. By contrast, the Ur-Fascist hero craves heroic death, advertised as the best reward for a heroic life. The Ur-Fascist hero is impatient to die. In his impatience, he more frequently sends other people to death.
  1. Since both permanent war and heroism are difficult games to play, the Ur-Fascist transfers his will to power to sexual matters. This is the origin of machismo (which implies both disdain for women and intolerance and condemnation of nonstandard sexual habits, from chastity to homosexuality). Since even sex is a difficult game to play, the Ur-Fascist hero tends to play with weapons — doing so becomes an ersatz phallic exercise.
  1. Ur-Fascism is based upon a selective populism, a qualitative populism, one might say. In a democracy, the citizens have individual rights, but the citizens in their entirety have a political impact only from a quantitative point of view — one follows the decisions of the majority. For Ur-Fascism, however, individuals as individuals have no rights, and the People is conceived as a quality, a monolithic entity expressing the Common Will. Since no large quantity of human beings can have a common will, the Leader pretends to be their interpreter. Having lost their power of delegation, citizens do not act; they are only called on to play the role of the People. Thus the People is only a theatrical fiction. There is in our future a TV or Internet populism, in which the emotional response of a selected group of citizens can be presented and accepted as the Voice of the People. Because of its qualitative populism, Ur-Fascism must be against “rotten” parliamentary governments. Wherever a politician casts doubt on the legitimacy of a parliament because it no longer represents the Voice of the People, we can smell Ur-Fascism.
  1. Ur-Fascism speaks Newspeak. Newspeak was invented by Orwell, in Nineteen Eighty-Four, as the official language of what he called Ingsoc, English Socialism. But elements of Ur-Fascism are common to different forms of dictatorship. All the Nazi or Fascist schoolbooks made use of an impoverished vocabulary, and an elementary syntax, in order to limit the instruments for complex and critical reasoning. But we must be ready to identify other kinds of Newspeak, even if they take the apparently innocent form of a popular talk show.

***

TTIP ali pot korporacij do še več moči

Decembra 2013 je v javnost prišla novica o TTIP in skrivnih pogajanjih med ZDA in EU. Zadevo je objavil WikiLeaks. Pojavljati so se začele tri kratice TISA, TTIP in CETA.

Sporazum TISA (Trade in Services Agreement) se nanaša na storitve, predvsem liberalizacijo in krepitev konkurence na tem področju in vključuje še zdravstvo, informacijske tehnologije, finance in izobraževanje. Izvzeta niso niti nekatera občutljiva področja, kot so pitna voda, komunala in oskrba s pitno vodo. Torej gre za privatizacijo javnih storitve in naravnih virov. Podpisnice TISE bi morale tujim bankam omogočiti prost dostop do svojega trga, tudi z nakupom domačih ponudnikov. Dostop do trga država ne bi smela ovirati niti v času finančne krize ali primeru zaščite varčevalcev. Med najbolj kontroverznimi pogoji je ta, da pet let po podpisu sporazuma njegova vsebina ostane tajna.

CETA (Comprehensive economic and trade agremeent) ali  celovit gospodarski in trgovinski sporazum je trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado, o katerem so se nedavno zaključila pogajanja in se bliža sprejetju oz ratifikaciji. Namen sporazuma CETA je odprava tega, kar imenujejo ovire in nepotrebni predpisi, ki omejujejo trgovino in investicije med obema partnericama, s čimer naj bi se olajšala nakup in prodaja blaga in storitev med EU in ZDA. Partnerici želita svojim podjetjem omogočiti tudi lažje investiranje v gospodarstvo druge pogodbenice. Partnerstvo naj bi spodbudilo ekonomsko rast na obeh straneh Atlantika. Obsežni sporazum bo med drugim vseboval poglavja, kot so finančne storitve, čezmejno trgovanja s storitvami, telekomunikacije, intelektualne pravice, javna naročila, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, državna podjetja, zakonodajno sodelovanje in mobilnost delovne sile. V bistvu, ameriške korporacije bi preko Kanade imele svoje lovke v EU in dosegle to, kar želijo doseči s TTIP.

TTIP ali sporazum o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, zajema področja zavarovalništvom, bančništvom, telekomunikacijami, sanitarnimi ukrepi, javnimi naročili, energijo in surovinami in čigar pogajanja potekajo v tajnosti. Obljubljajo veliko gospodarsko korist, na drugi strani pa ta sporazum povečuje moč korporacij. V sporazumu zajet tudi mehanizem ISDS (Investment to state dispute settlement), ki omogoča podjetjem, da bodo tožila vlade za sprejemanje zakonov, ki bi povzročili dejansko ali samo potencialno izgubo dobička. Maja letos je okoljevarstvena organizacija Greenpeace objavila dele tega sporazuma o katerem se v strogi tajnosti pogajajo ZDA in Evropska unija, iz česar je med drugim razvidno, da ZDA v pogajanjih na EU pritiskajo močneje, kot je bilo znano doslej. Pri čemer Greenpeace svari, da Evropi po sklenitvi sporazuma grozijo precej nižji okoljevarstveni standardi od teh, ki veljajo sedaj. T. i. previdnostno načelo, ki zdaj velja v EU-ju in dovoljuje le proizvode, ki dokazano ne škodujejo ljudem in okolju, naj bi zamenjalo v ZDA veljavno načelo tveganja. Po tem načelu bi lahko v Evropi tržili tudi sporne in v številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, prepovedane gensko spremenjene organizme (GSO), dokler ne bo dokazano, da so škodljivi. Iz dokumentov tudi izhaja, da ZDA ne želijo upoštevati želje EU-ja, naj iz sporazuma izločijo mehanizem ISDS, po katerem bi lahko velike korporacije pred svojimi sodišči tožile države članice, ki bi ovirale njihove interese s svojo zakonodajo.

Posredujem dve povezavi, na prvi lahko najdeš menje in debato o tej temi, kjer poda svoj pogled Noam Chomsky: Media, NATO, ISIS, Free Trade Agreements & Humanitydruga pa je povezava na javno razpravo, ki je pri nas potekala lani: Dialog z državljani.

Glede nato, kdo predstavlja in zastopa interese Slovenije in glede na dosedanje izkušanje, kjer so politiki pokazali totalno pokornost EU in pri tem razprodali skoraj vsa javna podjetja, si niti pomisliti ne upam, kaj bi se zgodilo s to državo, če pade pod roke korporacij ob takih politikih, ki jih sedaj imamo. Prejšnji mesec je vlada izrazila stališče do TTIP in da potrdila nadaljnjo podporo pogajanjem »saj med Slovenijo in ZDA obstajajo še neizkoriščene možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja«, pri čemer so dodali, da se Slovenija zavzema za previdnost pri pogajanjih in daje vsebini sporazuma absolutno prednost pred hitrim zaključkom pogajanj, hkrati pa si želi transparentnih pogajanj. In ob tem se sprašujem, kaj se je zgodilo z zdravo kmečko pametjo?

  1. Kako lahko sploh pomislijo na nadaljevanje pogajanj, ko je cela zadeva potekala tajno. (mislim, da je ta točka dovolj velik razlog, da je vsem jasno, da je ta sporazum le v dobrobit korporacij, na račun zdravja, okolja in kvalitete bivanja!)
  2. Namen korporacije je pridobivanje še več moči. Je kot nekakšna pošast, ki je večno in vedno lačna. Ne moreš biti z njimi malo pazljiv in hkrati okrepit gospodarsko sodelovanje. To dvoje se izključuje, saj korporacija ne pozna besede sodelovanja. Poznajo le jemanje, pa ali je to na račun okolja, zdravja, hrane ni bitno; vse to v imenu dobička.
  3. Pohlep. Na to pada večina. Obljublja se veliko in bolje in kako bodo vsi od tega imeli korist, kar je v bistvu laž. Edino korist imajo le korporacije. Mislim, da je primer delovanja Monsanta vsem znan, kako so kmetom obljubljali povečano število pridelka in s tem zaslužka, če bodo uporabili njihova semena. Naivni kmeti so nasedli laži in manipulaciji in ne samo da imajo izgubo, ampak širijo in uporabljajo strupeno hrano in en kup problemov z Monsantom.

V tej zadevi ne razumem, kako se ljudje obnašajo apatično do tega sporazuma, kakor da se jih ne tiče. In če so bili razni protesti za in proti beguncem, bi morali vsi nujno protestirati skupaj, da se t.i. dogovor TTIP izloči iz obtoka pogajanj. Gre namreč za gre za resnično grožnjo, ki ima lahko katastrofalne posledice, če pride do sprejetja teh sporazumov. Za začetek lahko podpišeš peticijo.

Za bolj poglobljeno razlago TTIP si oglej dokumentarec The trouble with TTIP:

 ***

Ekonomska vojna ali kako delujejo korporacije

Ko se je pojavila zgodba Johna Perkinsa, akterja, ki je sodeloval pri ekonomskih in političnih spletkah ter v svoji knjigi Izpovedi ekonomskega morilca, razložil kako korporacije ubijajo revne narode, je ta po vsebini deloval kot roman o tajnem agentu 007. V knjigi razkrije od umorov, spletk in načinov delovanja korporacij. Po njegovem mnenju so ekonomski morilci izdatno plačani profesionalci, ki iz držav po svetu z goljufijo izžemajo bilijone dolarjev. Denar iz Svetovne banke, Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in drugih organizacij za mednarodno »pomoč« preusmerjajo v blagajne velikih korporacij in žepe peščice premožnih družin, ki imajo v rokah naravne vire tega planeta.

Informacije iz prve roke:

Perkins s primeri pripoveduje, kako korporacije (pod to podrazumeva korporacij, vlade in banke skupaj), obvladujejo svet z enim samim ciljem: graditi globalni imperij. Graditelji so EM-ji, elitna skupina ljudi, ki z izrabljanjem mednarodnih finančnih organizacij dosežejo pokornost narodov korporacij. Tem narodom Svetovna banka in podobne ustanove odobrijo posojila za razvoj infrastrukture – elektrarn, avtocest, letališč, pristanišč, industrijskih con – pogoj pa je, da vse zgradijo ameriška inženirska in gradbena podjetja. Tako v bistvu večina denarja ne zapusti ZDA, iz bank se nakaže v korporacije. Velike vsote denarja se nakažejo tudi podkupljivim politikom in bogatim vplivnim družinam v nerazvitih državah, medtem ko večina prebivalstva od teh posojil nima nič. Kljub temu mora država prejemnica posojila odplačati – glavnico in obresti. Kadar je EM res uspešen, so posojila tako visoka, da jih dolžnik po nekaj letih ne more več odplačevati. Zato postane plen izsiljevanja. EM-ji se vrnejo v to državo in rečejo: ker ne morete vračati dolgov, boste v Združenih narodih glasovali po naših navodilih, omogočite nam gradnjo vojaških oporišč, poceni dostop do naravnih virov, recimo nafte, ali pošljite svoje vojake v Irak, da bodo pomagali našim. Dolžnik pa denar še vedno dolguje. Na »pomoč« priskoči IMF in v nekem smislu to pomeni zmanjšanje dolga, a šele, ko se država strinja, da bo prodala, čim ceneje, naravne vire tujim družbam in privatizirala javni sektor. EM-ji v nekaterih primerih, ki jih opisuje Perkins, niso bili uspešni, zato so nastopili podlejši morilci, tako imenovani šakali. Ti z izdatno pomočjo Cie poskrbijo za državne prevrate ali smrt voditeljev držav, ki niso dovzetni za podkupnine.

***

Bogu hvala za humor!

Da se v vsaki situaciji lahko rodi humor, je resnično pravo darilo. Tako delim, kaj se je širilo po Twitterju in če si morebiti na tem socialnem omrežju me najdeš na:  https://twitter.com/AlmiraCatovic

harry

španija

Fantastična sarajevska skupina Nadrealisti so v marsikateri od svojih skečev napovedali dogajanje, ki se je tudi uresničilo. Pred 25 leti so napovedali razpad EU.

Magnifico pa je za to slovesnost zapel Goodbye UK, we’ll meet again!

***

Izstop Velike Britanije iz EU ali morebitni začetek Velike Drame

eu vbKot sem omenila na začetku, da poteka kampanja za izstop VB iz EU, sem zvedela šele z umorom britanske poslanke Jo Cox, ki se je zavzemala za obstanek VB v EU. Hitro je postalo jasno, da se igra na karte nacionalizma pod krinko svobode, kar so pokazali tudi rezultati referenduma in dejstva, da so za izstop bili Angleži. Ko so leta 2014 Škoti odločali o neodvisni Škotski, so ravno Angleži nanje pritiskali s sporočilom, da bodo ti s tem škodili EU in povzročili njen razpad. To dejstvo izpostavi tudi škotska ministrica Nicola Sturgeon, ki je v svojem govoru podala, da želijo ostati v EU in pozvala Škote k novemu referendumu. Njen govor si lahko ogledaš tukaj: Govor ~ Nicola Sturgeon.

Spremljala sem številne odzive različnih politikov in pri tem ne morem mimo občutka, da se pripravlja vrhunska igra. Odzivi, ki so jih kazali, pa so odražali različne stopnje intenzivnosti na trenutno situacijo. Pri čemer moram omeniti našega predsednika Pahorja. Ne vem, ali je še kdo imel občutek, da je imel pripravljena dva govora, en bolj oster in drugi bolj mehak, ter je prvo počakal, kako bodo odreagirali ”veliki” ter na osnovi tega izbral svoj govor. :)

Za revijo Independet pa je Hamish McRae podal odgovore na ekonomska vprašanja, ki so potekala preko Facebook strani in tako miril zaskrbljenost Britancev. Seja, ki je potekala v živo se je prekinila, ko sem mu zastavila vprašanje, če bo VB zdaj sprejela TTIP. Zanimivo naključje.

rezultat

_90060771_eu_leave_remain_map_22_06_2016

Če grem nazaj k osnovnemu vprašanju, zakaj je VB ravno zdaj hotela izstopiti, saj so problematike s katerimi so prepričevali volilce za izstop, so obstajale že prej, tudi takrat, ko je Škotska hotela svojo samostojnost. Dejstva, med drugim tudi to, da ima Bruselj preveč moči glede odločanja o tem, kaj je v resnici dobro za države članice, je seveda resnično, sam čemu imam potem občutek, da je to le farsa, še posebej glede nato, da ima VB večjo korist z kot brez EU. Ali gre za način, da se vnese nek strah in paranoja, destabilizacija, poveča ekonomska nestabilnosti, ali gre za eno od taktik, da bi se čim prej sprejel TTIP, ali pa je le eno od poglavij nadaljevanja zgodbe, ki je povezana z Nemčijo in begunci in se preko te situacije pripravlja novo vrelišče. Kdo ve, kaj bo iz tega prišlo in v kakšno zgodbo je bila potisnjena VB na eni in EU na drugi strani. Prav tako bo posebej zanimivo videti kaj se bo zgodilo z Natom.

Pri tem se mi zdi pomembno, da izpostavim, ne glede kar koli se pripravlja, da se spomnimo primerov zavajanja in ohranimo trezno glavo, da ne padamo pod emotivne manipulativne trike, s katerimi se tako lahkotno zanetijo odnosi in iz vida izpade tisto, kar je v resnici pomembno. In kot najpomembnejše, da prvo pri sebi prepoznamo, kdaj smo v območju strahu in da ga ne hranimo in se čim bolj zavedamo, kakšne vibracije preko misli in besed širimo v prostor ter čemu dajemo plodna tla. Vsekakor bo s časoma postalo jasno kaj je resnica, saj kot pravi najbolj uglajen detektiv vseh časov, Hercule Poirot, »Resnica ima navado, da se razkrije.« In naj se!

In za konec pesem, ki me je cel petek zasledovala in mogoče gre za novo himno :)

~~~

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G T H   A L S O   L I K E

1-11-21-31-41-51-61-71-81-9

Kategorije:[Good to know | Dobro je vedeti]Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

5 comments

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: