Kako je dobro delo naletelo na dvom in strah.
Pred nekaj časa se je kot blisk razširila novica, da se Ahmed Pašić seli iz Slovenije v Singapur. V parih letih je dobil prepoznavnost kot oseba, ki je združil in pognal Jesenice in se z ogromno dozo pozitivizma lotil projektov za skupno dobro, seveda na prostovoljni bazi. Naenkrat se je začelo govoriti o Jesenicah, za katere Miha Mazzini pravi, da so včasih bile Jugoslavija v malem, zdaj pa so Slovenija v velikem: brez služb, brez idej, brez vizije in zato brez perspektive. Pa vendar je Ahmed spodbudil upanje in željo po spremembi, njegova dejanja pa so odmevala po Sloveniji in kot posledica tega, je leta 2013 prejel posebno priznanje kot vodja prostovoljcev za uspešno ustanovitev civilne iniciative EJGA – za lepše Jesenice, ki je dala mestu Jesenice novo podobo, leta 2014 je bil kandidat za Delovo osebnost leta, prav tako se je istega leta kandidiral za župana, leta 2015 pa se je izselil iz Slovenije, saj ni mogel najti službe.
Pojavili so se številni intervjuji, tipa češ, kje se je zalomilo in tako v Jani izvemo slednje: »Obiski raznovrstnih inšpektorjev so bili naša stalnica. Večinoma so prihajali zaradi malenkosti. Začelo se je z logotipom skupine. Ker je črka j spominjala na jeseniški grb, smo morali krogec v črki spremeniti v trikotnik. Zadnja prijava nas je doletela tik pred odprtjem festivala Multi-Kulti-Narika. Nekdo nas je anonimno prijavil, da ne upoštevamo higienskih standardov. Inšpektorica je porabila dve uri svojega in našega časa, si predstavljate, kakšno obsedeno stanje je pred odprtjem nekega dogodka, na katerega bo prišlo več kot tisoč ljudi in precej pomembnih gostov, da je na koncu ugotovila, da delamo po predpisih. Ne morem verjeti, da greš lahko ljudem na živce, če delaš zastonj in v dobro drugih. Komaj si lahko predstavljam, kakšno mesarsko klanje se dogaja, ko je v igri veliko denarja.« Intervju z njim si prebereš v Jani, Delu, žurnal24 in ostalih, ki jih mrgoli na spletu.
Vsekakor je v različnih intervjujih izpostavil problematiko kot to, da izobražujemo ljudi za zavod za zaposlovanje, da doktorat pri nas ne pomeni nič, ljudje, ki imajo službe, pa komaj shajajo iz meseca v mesec in da v Sloveniji ne more preživeti sebe in družine, čeprav je na vrhuncu življenjskih in ustvarjalnih moči. Ker socialni problem ne bo, je odšel. In koliko je takih zgodb.
Njegova zgodba, govori o želji po spremembi in kaj se zgodi, ko nekdo hoče prevetriti zadevo in jo spremeniti v imenu skupnega dobro. Takšnim, ki se borijo za stolčke in pozicije, pri čemer na vse možne načine hočejo prikriti lastno nesposobnost, je to vsekakor trn v peti. Miha Mazzini pa je podal vidik s strani občanov, “glas ljudstva” ti, ki niso podprli Ahmeda, saj so namreč bili prepričani, da za njim stoji Al Kaida, ob čemer Mazzini pripomni: »Al Kaida je leta 1998 razstrelila ameriško ambasado v Nairobiju, leta 2001 stolpnici v New Yorku, leta 2014 pa pobarvala postajališče mestnega prometa na Javorniku?« Kdo bi rekel, da je še tako velika neumnost, nekomu smiselna. V glavnem, celotno kolumno Šeriatsko pravo na Jesenicah, si lahko prebereš TUKAJ.
Ko opazujem takšne zgodbe, se niti ne čudim, da so za politične vodje izbrani kandidati, ki so pač izbrani in ne razumem, čemu potem takem takšno nezadovoljstvo in razburjanje nad politiki, ko pa so ti, le odsev “glasu ljudstva”, ki je za njih glasovalo in jih izbralo.
⟡
Almira Ćatović 