Planet Jupiter, se v sanskrtu imenuje Guru, duhovni učitelj ali vodnik. Označuje dharmo, zakon naše notranje narave, ki je zakon ustvarjalne evolucije in samorealizacije. Kaže naše principe v življenju, našo luč resnice, ki nas vodi. To je planet, ki poleg modrosti prinaša upanje, pozitivizem, srečo, rast, rodovitnost, plodnost, družino, otroke, zakone in pravni red, dobroto, veselje, blagostanje, potovanja, poučevanje, učenje, znanje, duhovnost. Je učitelj vseh učiteljev in modrec vseh modrecev.
Jupiter je vrhovni bog Rimljanov, kakršen je za Grke Zevs. Nastopa kot božanstvo neba, dnevne svetlobe, vremena, pa tudi bliska in groma, je najvišja oblast, vodi shode bogov, od njega prihaja vsa oblast. Zaveda se, da ima vedno prav in da odloča o vsem, zato mu ni do pogovorov ali prepričevanja: Jupiter grmi in tako simbolizira vladavino duha; je organizator sveta, tako notranjega kot zunanjega, od njega je odvisna pravilnost fizičnih, družbenih, moralnih zakonov. Heziod pravi, da Zevs po tretji mitološki generaciji vodi vse manifestacije Neba. Zevs strela z bliski in tedaj simbolizira duh in razsvetlitev človeškega razuma, svetlo misel in intuicijo, ki jo pošlje božanstvo; je izvir resnice. Kadar sproži strelo, simbolizira božjo jezo, kazen ali užaljeno oblast in tedaj je izvrševalec pravice.
Jupiter v mitologiji
V grški mitologiji je na začetku bil Uran najvišji bog. Ni prenašal požrešnosti svojih otok po prestolu, zato je Kiklope vrgel v Tartar, z isto usodo pa je zagrozil tudi Titanom. Pa vendar so se Titani uprli pri čemer so imeli pomoč matere Gaje. Ta je namreč iz globin vzela železo in dala iz njega skovati srp s katerim je Kronos odrezal testise svojega očeta. Iz krvi ranjenega Urana, ki je kapljala na Zemljo, so se rodile Erinije, boginje maščevanja, iz morske pene, ki se je nabrala okrog Uranovega spolovila, ko ga je Kronos vrgel v morje, pa se je ob obali otoka Cipra rodila boginja ljubezni, Afrodita. Ko je Kronos rešil brate in dobil oblast v svoje roke, se je poročil s sestro Reo, ki je rodila glavne olimpske bogove: Hada, Pozejdona in Zevsa, Demetro in Hero.
Pred smrtjo je Uran Kronosu prerokoval, da ga bo doletela enaka usoda kot njega: lastni otroci mu bodo stregli po življenju. Iz strahu pred tako usodo je Kronos vsakega otroka takoj po rojstvu požrl. Zato se je Rea pred porodom Zevsa umaknila na Kreto, kjer je na skrivaj rodila, Kronosu pa dala kamen zvit v plenico, znan tudi pod imenom Omfalos – popek sveta. Kronos ga je takoj pojedel misleč, da je njegov sin. Zevs je tako na skrivaj odraščal v votlini gore Ida na Kreti. Zanj so skrbele nimfe, čebele so mu prinašale med, koza Amalteja pa ga je dojila. Ko je Zevs odrasel, je izpolnil prerokbo. Šel je nad svojega očeta ter ga prisil, da je izbljuval njegove brate in sestre.
Zevs je s svojima bratoma Hadom in Pozejdonom začel boj proti Kronosu in Titanom. Deset let je trajal boj na Tesaliji, ko je Gaja priskočila Zevsu na pomoč in mu svetovala, naj reši Kiklope, ki jih je Kronos vrgel v Tartar. Ti so se pridružili Zevsu, mu skovali strele in pomagali pri zmagi nad Titani. Zevs je Kronosa zaprl v temno brezno pod Zemljo – Tartar, sam pa postal gospodar sveta, bogov in ljudi, vladajoč z Olimpa. Poročil se je s sestro Hero, s katero dobi otroke Aresa, Hefajsta, Hebo; prav tako znani pa so njegovi številni ljubezenski podvigi izven zakona. Z bratoma se je dogovoril o vladanju in svet razdelil tako, da je Hadu dal podzemlje, Pozejdonu morje, sam pa je obdržal prestol in oblast nad nebom. Zemlja je bila pod skupno oblastjo vseh bogov, vendar pod posebnim varstvom boginje Demetre. Tako je nastala nova generacija, ki se po Homerju navaja kot stalno število dvanajstih olimpskih bogov: Zevs, Hera, Apolon, Artemida, Ares, Atena, Afrodita, Hefajst, Hermes, Pozejdon, Demetra in Hestija, ki je kasneje svoje mesto predala Dionizu.
Taranis – keltski Jupiter
Keltski Jupiter se v Galiji imenuje Taranis, gromovnik (taran v irskem, galskem in bretonskem jeziku pomeni grom), je tisto božanstvo, ki ga ikonografija najpogosteje prikazuje s kolesom kot glavnim atributom. Vendar to kolo ni simbol strele, ampak gre za kozmično kolo, ki ga je najti tudi na Irskem v krogu druida Moga Ruitha, služabnika kolesa. Irski vidik keltskega Jupitra je predvsem Dagda, dobri bog, lastnik kraljevskih talismanov, kotla obilja in vstajenja, predkrščanski arhetip Graala in kladiva, ki z enim koncem ubija in z drugim obuja od mrtvih. To kladivo ustreza Jupitrovi streli in Indrovi vajri. Druga Jupitrova vidika sta v Galiji Sucellus (dobri tolkač), bog s kladivom, na Irskem pa Manannan (gospodar Drugega sveta). Dagda je oče Brigite (Minerve), ta pa je mati vseh bogov. Keltska koncepcija bolj vztraja pri vidiku mojstra manifestacije in manj pri vidiku najvišjega nebesnega boga.
Božanstvo, ki je vplivalo tudi na rodovitnost polj in bilo varuh zakonov ter zagovornik pravic, bog strele in groma, je v slovanski mitologiji Perun. Njegov simbol je hrast, poleg njega pa tudi kladivo in goreči voz; gromovni bog je povsod v indoevropskem svetu povezan s hrastom in zlasti z Jupitrom. Perun prebiva na nebu, na vrhu Svetovne gore, po zmagi nad njegovim nasprotnikom Velesom pa začne deževati.V krščanskih časih je bilo čaščenje Peruna nadomeščeno s sv. Elijo (Ilijo).
Simbol Peruna
Planet z Jupitrovim imenom je zaradi velikosti in položaja na osrednjem mestu pred njim so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, za njim pa enako število nebesnih teles, in sicer Saturn, Uran, Neptun, Pluton. Zaradi tako imenitnega položaja je Jupiter v astrologiji inkarnacija ravnotežja, avtoritete, reda, stabilnega napredka, obilja, ohranjanja hierarhije. Je planet družbene zakonitosti, bogastva, optimizma in zaupanja. V davnih časih so ga imeli za velikega dobrotnika. V živalskem krogu je vladar Strelca, znamenja pravice, in Rib, znamenja človekoljubja. Medicina in pravo sta njegova privilegirana poklica. Statistično Jupiter obvladuje horoskope vojakov, ministrov, igralcev, novinarjev, dramatikov.
Dokumentarec, kjer si lahko ogledaš zgodbo Zevsa:
***
Planet Jupiter
Jupiter se po svoji sestavi ne loči bistveno od Sonca in na mnogo načinov, cel sistem Jupitra spominja na nekakšno mini verzijo solarnega sistema. Ocenjeno je bilo, če bi bil Jupiter sestavljen iz dovolj gostih materialov, da bi imel petkratno maso, kot jo ima, bi lahko potekle fuzijske reakcije. Te bi povzročile, da bi se Jupiter razvil v zvezdo.
Kako je Jupiter postal Sonce, je v znanstveno-fantastičnem romanu z naslovom »2010: Druga odiseja (2010: Odyssey Two)« napisal Arthur Charles Clarke, ki je v romanu prikazal spremembo Jupitra v zvezdo s pomočjo izredno napredne tehnologije, ki je še povečala gostoto njegovega že gostega jedra. Na Zemlji sta od tedaj na nebu svetili dve zvezdi. Kako to zgleda, si lahko ogledaš na posnetku, skozi oči Kubicka:
ALL THESE WORLDS
ARE YOURS EXCEPT
EUROPA
ATTEMPT NO
LANDING THERE
V Zvezdnih stezah pa so imeli vesoljsko postajo imenovana Jupitrova postaja. Da fikcija niti ni tako daleč o resničnosti, spominja Nasina sonda, ki bi naj predvidoma leta 2022 zavrtala v debeli ledeni oklep Jupitrove lune Evropa, saj obstaja dokajšnja verjetnost, da so pod ledom Evrope življenju primerne razmere. Bili živi, pa videli :)
Jupiter je peti planet od Sonca, prvi zunanji planet, plinasti gigant in največji planet znotraj našega Osončja. Jupitrova masa je več kot dvakrat večja od vseh ostalih planetov skupaj, natančneje 71% mase vseh planetov, kar znaša 318 zemeljskih mas. Čeprav ima le 1/1047 Sončeve mase, je masivnejši od vseh drugih planetov skupaj. Kljub svoji oddaljenosti sveti močneje kot katerikoli planet razen Venere in poredkoma Marsa. Jupiter se tudi najhitreje vrti okoli svoje osi kot katerikoli drug planet v osončju z vrtilno hitrostjo 12.700 m/s. Zaradi tega je njegov disk precej sploščen in ima najkrajši dan izmed vseh planetov.
Jupiter je znan že iz pradavnine. Galilejevo odkritje leta 1610 Jupitrovih štirih velikih lun z imeni Io, Evropa, Ganimed in Kalisto (sedaj znane kot Galilejeve ali Galilejevske lune) je bilo prvo odkritje nebesnega gibanja, ki ni bilo navidezno osredotočeno na Zemljo. Bilo je velika podpora Kopernikovi heliocentrični sliki gibanja planetov. Galilejeva javna podpora Kopernikovi teoriji pa je prišla v navzkrižje z inkvizicijo.
* oddaljenost od Sonca: srednja 778,34 miliona km. = 5.203 A.J |maksimalna 815,7 miliona km. = 5,455 A.J. |minimalna 740,9 miliona km. = 4,951 A.J.
* Siderski čas ali zvezdni čas: 11,86 let = 4332,82 dni (je čas s katerim merimo lego planeta pri vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde in nam pove, da Jupiter obkroži Sonce vsakih 11,86 zemeljskih let).
* Sončev dan: 398,9 dni ( koliko dni Sonce navidezno potuje okrog planeta)
* dolžina dneva : 9h 55m 21 s
* dolžina leta : 4332 dni
* masa : 1,900×1027 kg (318x večja od Zemlje)
* velikost : je največji planet (vanj bi lahko stlačili 1300 Zemelj)
* premer : 143.884km (11x večji od Zemlje)
* gostota : 1.33g/cm3 kar pomeni, da je večinoma sestavljen iz najlažjih elementov, vodika in helija
* znano število lun: 67
* pomembnejše lune: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto
* znano število prstanov: 4
* temperatura povrošine: -108°C
* nagib vrtilne osi: 3° 04´
* vrstni red od Sonca : 5 planet od Sonca
* Planet oddaja približno dvakrat več energije, kot jo prejme od Sonca.
Jupitrova notranja zgradba
Zaradi velike mase planeta se tlak v globini povzpne na več deset milijonov barov. Proti središču prehaja vodik v tekoče agregatno stanje, in sicer ko temperatura doseže 19.000C in se pojavi visok tlak. Pri globini približno 13.000 km pa se pojavi tekoči metalni vodik. Temperatura proti središču še naprej raste, dokler na globini približno 60.000 km (zunanje površje silikatnega jedra) ne doseže 24.000C. oz če gremo od središča ven ugotovimo, da je Jupitrovo osrednje jedro je silikatno, okoli 15 krat masivnejše od Zemlje, ki ga obdaja kovinski vodik, njega pa obdaja tekoči vodik. Tekoči kovinski vodik vsebuje ionizirane protone in elektrone kot v notranjosti Sonca, vendar pri precej nižjih temperaturah. Tekoč vodik je električni prevodnik in vir planetovega magnetnega polja. Vse skupaj obdaja plinski vodik oz zunanja plast (atmosfera), ki je sestavljena večinoma iz navadnega molekularnega vodika in helija, ki je tekoča v notranjosti in plinasta bolj zunaj. Meje med posameznimi plastmi so nejasne, ker zvezno prehajajo ena v drugo. Zanimivo, da planet oddaja približno dvakrat več energije, kot jo prejme od Sonca.
Jupitrova atmosfera
Plinasti planeti nimajo trdnih površin. Njihov plinasti material preprosto postaja gostejši z globino. Jupiter je sestavljen iz okoli 86% vodika in 14% helija s sledovi metana, vodne pare, amoniaka in drugih kovin. Poleg tega so prisotne male količine ogljika, etana, žveplovega vodika, neona, kisika, fosfatov, in žvepla. Ta sestava atmosfere je zelo podobna sestavi solarne meglice iz katere je nastalo osončje. Saturn ima podobno sestavo, Uran in Neptun pa imata veliko manj vodika in helija.
Atmosfera je debela približno 1000 km. Oblaki se nahajajo v njenem spodnjem delu. Svetloba, ki jo dobimo od Jupitra, prihaja iz višjih slojev oblačnega pokrova. Oblačne proge, ki se nahajajo znotraj Jupitrove atmosfere, so na treh različnih nivojih (vendar ti niso debelejši od 100 km). Vsak od teh nivojev ima različno temperaturo in zaradi tega tudi različno kemijsko sestavo, ki določa njihovo barvo. Najvišje ležeči oblaki s temperaturo -148C so beli oblaki, najverjetneje sestavljeni iz kristalov amonijaka. Vmesni oblaki s temperaturo -40C so rjavo obarvani, ker vsebujejo kristaliziran amonijev hidrosulfid. Najnižje ležeči pa ležijo tako nizko, da atmosfera nad njimi razprši njihovo svetlobo, da so videti modri, kakor zemeljsko nebo podnevi. Ti so sestavljeni iz vode in vodnih kristalov. Presenetljivi so podatki, da je količina vode v Jupitrovi atmosferi veliko manjša od pričakovane. Te podatke je izmerila Galilejeva atmosferska sonda, ki je med svojim 57 minut trajajočim spustom skozi gosto Jupitrovo atmosfero izmerila izjemno močne vetrove in pogoste turbulentne tokove plinov. To govori v prid teorijam, ki predvidevajo, da se energija potrebna za močne vrtinčne tokove, ki so vidni v Jupitrovi atmosferi tudi z Zemlje, dviga iz globoke in zelo vroče notranjosti.
Sonda je merila tudi pogostost svetlobnih bliskov (strel) v notranjosti Jupitra. Ponovno presenečeni znanstveniki so ugotovili, da na Jupitru prihaja do omenjenega pojava okoli desetkrat redkeje kot na Zemlji, kar je popolnoma v nasprotju s pričakovanji. Omenjeno dejstvo pa govori v prid pomanjkanju vodnih in ledenih oblakov. Manjše število bliskov zmanjšuje tudi verjetnost za nastanek kompleksnih organskih molekul v Jupitrovi atmosferi. Jupiter je močan vir radijskih valov, kar so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta 1955. Večina energije je pri valovnih dolžinah nekaj deset metrov (dekameterski valovi) in desetin metrov (decimetrski valovi). Iz njihovega spreminjanja so sklepali, da je vrtilni čas Jupitrovega jedra 9 ur 55,5 min. Dekametersko sevanje je odvisno od tirnega položaja Jupitrovega najbližjega satelita Io, na katerem divjajo močni vulkani.
Za razliko od atmosfere Zemlje, se posamični deli površine Jupitra gibajo neodvisno eden od drugega. Tako ima močan vmesni ekvatorialni tok vrtilni čas 9 ur 50 minut 30 sekund, osrednja pasova, ki sta vsak na eni strani ekvatorja (severni in južni ekvatorialni pas) pa imata vrtilni čas 9 ur 55 minut 41 sekund. Severni ekvatorialni pas je skoraj vedno zelo izrazit z mnogo podrobnostmi, južni ekvatorialni pas je mnogo bolj spremenljiv in včasih skoraj izgine, kot se je za kratek čas zgodilo 1993. Ne samo da so zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju, ampak se poleg tega oblaki, na različnih širinah vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča nevihte in vrtinčenja (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600 km/h.
Velika rdeča pega
Rdeča pega, najbolj izrazita med Jupitrovimi potezami, še vedno ostaja skrivnost. Pojavilo se je veliko teorij, kako je ta pojav, ki meri okrog 40.200 km do 32.000 km in vanj bi brez težav stlačili dve Zemlji, lahko preživel najmanj stoletje, v katerem je bil opazovan. Rdeča pega je stara najmanj 300 let, če se raziskave iz 17. stoletja nanašajo na isto pego. Obod rdeče pege se nahaja na južni polobli planeta in se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca z vrtilnim časom 12 dni na robovih in 9 dni okoli sredine, njeno središče je 8 km nad okoliškimi oblaki in tu se snov dviguje in vrtinči proti zunanjemu robu. Od kod njena barva, ni dokončno pojasnjeno, domnevajo da je zaradi kristaliziranega fosforja; je pa pega mnogo hladnejša od okoliških območij.
Rdeča pega in manjše tvorbe ležijo med dvema pasovoma, kjer veter piha v nasprotnih smereh. Znanstveniki so v notranjosti Jupitra pričakovali hitrost teh vetrov okoli 350 km/h. Po sondinih podatkih pa je bila ta hitrost precej presežena, saj so inštrumenti izmerili hitrosti vse tja do 500 km/h. Hitrost vetrov je ostala konstantna s spuščanjem, kar pomeni, da vetrovi na Jupitru ne nastajajo zaradi razlik v osvetljenosti območij ob ekvatorju in na polih. Skrivnost Jupitrovih vetrov se najverjetneje skriva v notranjosti planeta, ki je, kot vse kaže, zelo vroča. Z oddajanjem toplote v višje dele atmosfere prihaja do vrtinčastih gibanj plinskih mas, ki lahko razložijo tudi zapleteno, barvito Jupitrovo atmosfero.
Velika rdeča pega je zelo nepredvidljiva saj je včasih opečnato rdeča, drugič barva zbledi in pega lahko za nekaj mesecev ali let popolnoma izgine. Prav tako predstavlja največji vrtinčast vihar ali tornado v vsem Osončju. Podobne strukture so opazili tudi na Saturnu in Neptunu, a tam ne trajajo tako dolgo.
Najmanjše vidne podrobnosti na ekvatorju imajo premer okrog 600 kilometrov. Animacija iz 14 sličic zajema 24 Jupitrovih dni oziroma okrog 10 Zemljinih dni. Gibanje je prikazano s 600.000-kratno hitrostjo dejanske.
Jupitrovo magnetno polje
Jupiter ima ogromno magnetno polje, njegova magnetosfera se razteza preko 650 milijonov km in seže čez orbito Saturna in je glede na Zemljino obrnjeno v drugo smer. Magnetna os je glede na os vrtenja nagnjena za 10°. Električna aktivnost na Jupitru je tako močna, da vsak dan odda na milijarde watov zemeljskemu lastnemu magnetnemu polju. Vse Jupitrove lune krožijo v notranjosti magnetosfere, kar pojasnjuje nekatere aktivnosti na luni Io. Poleg tega se zdi, da luno Io razjeda medsebojno delovanje delcev z veliko energijsko vrednostjo znotraj polja in je tudi vir plazme, ki zapolnjuje magnetosfero. Območje blizu Jupitra vsebuje velik delež energetskih delcev, ki so ujeti v Jupitrovem magnetnem polju. A raziskovalne sonde so odkrile še bolj nenavadne sevalne pasove, ki so 10-krat močnejši in vsebujejo visoko energijske helijeve ione neznanega izvora. Da je Jupiter močan vir radijskih valov so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta 1955.
Jupitrov sistem prstanov
Jupiter ima prstane podobne Saturnovim, vendar so šibkejši in manjši. Odkrila jih je sonda Voyager 1 in odkritje je bilo povsem nepričakovano, saj so astronomi do tedaj menili, da v okolici Jupitra niso možne stabilne orbite, kjer bi se nabiral prah, ki bi tvoril prstane. Obroč je sestavljen iz treh delov z imeni Halo, Glavni in Gossamer se razteza do višine 50 000 km ter je sestavljen iz drobnih prašnih delcev velikosti mikrona. Obroč sestavljajo prašni delci, ki so jih z lun odnesli meteorji, razen zunanjega, ki je izjemno redek in oddaljen in obkroža Jupiter v nasprotni smeri, njegov izvor pa je neznan. V nasprotju z Saturnovimi so Jupitrovi prstani temni, za katere se predvideva, da so iz zelo majhnih delcev kamnitega materiala, ki v nasprotju s Saturnovimi ne vsebujejo ledu in ne ostajajo dolgo tam zaradi vplivov atmosfere in magnetnega polja.
Jupitrovi sateliti
Jupiter ima 67 znanih satelitov, med katerimi izstopajo štiri velike Galilejeve Lune ( Io, Europa, Ganimed in Kalisto) in 12 majhnih lun ter še 23 zelo majhnih, nedavno odkritih in neimenovanih lunic. Jupitrova rotacija se upočasnjuje zaradi plimnih vplivov Galilejevih satelitov, ki se gibljejo v ravnini Jupitrovega ekvatorja. Perioda vrtenja pa je sinhronizirana s periodo obhodnega časa, tako da ena stran vedno gleda proti Jupitru. Io, Evropa in Ganimed so s plimnimi silami priklenjeni na orbitalno resonanco 1:2:4 vzorec znan kot Laplaceova resonanca.
Laplaceova resonanca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil (primer: 2 : 4 : 5). Imenuje se po francoskem matematiku, fiziku in astronomu Pierre-Simonu de Laplacu. Najbolj znan primer Laplaceove resonance so ravno tri Jupitrovi naravni sateliti: Ganimed, Evropa in Io, ki so v resonanci 1 : 2 : 4. To pomeni, da v času, ko naredi Io štiri obhode okoli Jupitra, Evropa naredi dva in Ganimed samo enega. Ta resonanca povzroča, gravitacijske pojave na vse tri lunine tire in popači njihove tire v eliptične oblike,na drugi strani pa plimska sila z Jupitra zaokrožuje njihove tire. To stalno vlečno delovanje povzroča redno upogibanje oblik vseh treh lun. Jupitrova težnost razteza lune močneje med območji tirov, ki so bližje planetu in jim dopušča, da privzamejo bolj krogelne oblike, ko so dlje stran. To upogibanje povzroča plimsko segrevanje njihovih jeder. Najbolj opazen je ta pojav pri Io, kjer njeni ognjeniki neobičajno močno delujejo. Vse Jupitrove lune so plimsko vezane z Jupitrom in zaradi tega je njihova vrtilna doba enaka njihovemu obhodnemu času in tako planetu obračajo vedno isto stran.
lO je peta od Jupitrovih znanih lun in je najbolj aktivno vulkansko telo, poznano v celotnem sončnem sistemu. Je malenkost večja kot Mesec. V nasprotju z večino lun v zunanjem sončnem sistemu, sta Io in Evropa nekoliko podobna osnovni sestavi zemeljskih planetov. Ti so sestavljeni predvsem iz silikatnih kamnin. Ima železno jedro s premerom vsaj 900 km. Njena površina se močno razlikuje od površine kateregakoli drugega telesa v osončju, saj so namesto kraterjev odkrili na stotine vulkanskih kalder, nekateri vulkani pa so aktivni. Energija za vulkansko aktivnost izhaja iz vplivov plimovanja med lunami Io, Europo in Ganimedom ter planetom Jupitrom. To nihanje širi in krči premer lune za 100 metrov in povzroča notranjo toploto telesa. Io potuje skozi jupitrove magnetne silnice in nabira električni tok, ki doseže 1 milijardo wattov. Na ta način si luna oblikuje lastno magnetno polje, ki izmenjuje material z Jupitrovim magnetnim poljem. Planet ima atmosfero iz žveplovega dioksida in nekaterih drugih plinov. Na luni ni zaslediti vode.
EUROPA je šesta od Jupitrovih znanih lun in je malenkost manjša od Meseca. Ima zelo tanko atmosfero iz kisika, od 68 lun v osončju imajo samo še štiri druge lune atmosfero Io, Ganimed, Titan in Triton. Ima plastovito notranjo strukturo z majhnim kovinskim jedrom, ravno površje brez gora z zelo malo kraterji ter ledeno skorjo. Možno je, da je pod ledenim površjem plast tekoče vode. Voda je tekoča verjetno zaradi plimnega segrevanja. Če je tako, potem bi bila Europa poleg Zemlje edino telo v osončju, kjer obstaja v tekoča voda v znatnih količinah. Posebnost Europe je lastno magnetno polje in ionosfera ter magnetosfera. Domnevajo, da se pod Evropinim površjem nahaja ocean.
GANIMED je največji satelit v sončnem sistemu. Po premeru je večji od Merkurja, toda ima le polovico njegove mase. Sestavljen iz treh plasti, majhnega jedra staljenega železa ali mešanice železa in žvepla, kamnitega silikatnega plašča in povrh je ledena skorja. Ima tanko kisikovo atmosfero. Je najsvetlejši in hkrati tudi največji izmed štirih galilejskih satelitov in je sedma od Jupitrovih znanih lun. Geološko je njegova površina zelo raznolika. Starejše površine so temne, mlajše pa svetle.
KALISTO je osma od Jupitrovih znanih lun in druga največja. Je zadnja od Galilejevih lun in leži najdlje stran od Jupitra. Ima zelo redko atmosfero iz ogljikovega dioksida, ni pa dokazov o magnetnem polju. Sestavljen je iz okoli 40% ledu in 60% kamnin ter železa. Je telo sončnega sestava z največ udarnimi kraterji in je najtemnejši izmed vseh galilejskih satelitov. Relief je dokaj raven, kraterjev večjih od 150 km ni moč zapaziti. Podatki sonde Galileo kažejo, da bi se naj globoko pod površjem prav tako nahajal slan ocean tekoče vode. Kalistino površje je povsem prekrito s kraterji in je zelo staro, podobno kot gorovja na Luni in Marsu.
Slika štirih galilejevih lun (Jo, Evropa, Ganimed in Kalisto), kjer je razvidno, da je Ganimed največji, najbolj zanimivo površje pa ima satelit Jo, saj je od vseh štirih najbolj vulkansko aktivno telo.
METIS, ADRASTEA, AMALTHEA, THEBE ~ dejansko so to bolj ujeti asteroidi, kakor prave lune. Ležijo znotraj tankih Jupitrovih obročev. Takšne majhne satelite, ki ležijo v planetnem prstanu imenujemo moons ali lunice.
LEDA, HIMALIA, LYSITHEA, ELARA in ANANKE, CARME, PASIPHAE, SINOPE ~ te lune so vse na večjih razdaljah od Jupitra in ležijo izza krožnic Galilejevih lun in so med najmanjšimi lunami v sistemu. Njihove orbite so v nasprotju z notranjimi lunami nagnjene za 28 stopinj glede na Jupitrov ekvator.
NEIMENOVANE LUNE ~ nedavno je bilo odkritih skoraj dva ducata majhnih in nepravilnih Jupitrovih lun. Vse so zelo majhne in imajo 2-8 km v premeru. Te nepravilne lune so pravzaprav ujeti asteroidi. Vendar je način in čas njihovega ujetja neznan. Sateliti obkrožajo Jupiter v velikih orbitah, ki so zelo nagnjene in ekscentrične, pa tudi retrogradne. Slike teh lun so le svetleče pike in jih ni mogoče prikazati. Razen osnovnih podatkov o velikosti, teži in krožnicah se o njih ne ve veliko.
Astrologija govori o Jupitru kot o velikem dobrotniku, je ta vsekakor tudi z vidika astronomije, kar nazorno prikaže animacija, kjer je prikazano kako Jupiter ščiti Zemljo pred številnimi vplivi asteroidov.
Vsekakor zelo zanimiv planet, ki ga lahko podrobneje spoznaš v dokumentarcu Journey To Jupiter »Naked Science 2014«.
***
Jupiter v Astrologiji
Kadar gre za pravičnost na področju zakonodaje, zaščite političnih sistemov, parlamentov, zapriseg, filozofskih idej, reda in vsega kar zadeva moralnost in materialnost, Astrologija ponuja Jupitra kot najmočnejšega in najmogočnejšega boga. Jupiter je simbol modrosti in idealov, pozitivnega odnosa do življenja, optimizma, potrebe po pomoči in reševanju nemočnih in revnih.
Znamenje: Strelec, sovladar Ribi
Vladar devete hiše, sovladar dvanajste hiše
Barve: zelena, škrlatna, temnomodra
Dan: četrtek
Kovina: kositer
Ključne besede povezane z Jupitrom: modrost, sreča, širitev, zaščita, obilje
Značilnosti: religija, avtoriteta, pravo, politika
Značaj: obvladuje sangviničen značaj
Organi: krvni obtok, jetra, inzulin, slinavka, bedri, kolkom, medenici; pod njegovim vplivom so tudi bolezni, ki jih povzročajo požrešnost, nezmernost in lagodno življenje.
Kamen: ametist, topaz, kremen, diamant, kvarc
Rastline povezane z Jupitrom: Melisa, Žajbelj, Nageljnove žbice, Kovačnik, Navadni ožepek, Brestovolistna sračica, Muškatovec, Hrastov mah, Janeževa zvezda, Tonka (kumaru)
Rastline povezane z Jupitrom: Melisa, Žajblej, Nageljnove žbice, Janeževa zvezda.
Jupiter je princip, s katerega močjo in pomočjo stalo poskušamo širiti svoj svet. Jupiter načrtuje, osvaja in asimilira nove vsebine, s tem pa veča občutek blaginje nekega bitja. Luna predstavlja ženski, bolj nezavedni in receptivni princip duševne in telesne prehrane, Jupiter pa načrtni, zavedni, moški arhetip v osvajanju novih materij. Luna stoji ob strani, Jupitre opogumlja in budi vero, da je mogoče doseči še več, ter premagati ovire, ki so na poti. Najvišji Jupitrov cilj je univerzalnost, torej na nek način vsevednost in vsemoč. Je očetovski simbol, ki pomaga najdi mladostniku mesto v svetu, primerno uspešno socialno vlogo in položaj, območje učinkovite dejavnosti, ki bi omogočala določen napredek. Poleg prava simbolizira tudi zdravstveno blaginjo. Jupiter predstavlja tudi visoko šolstvo, tujino, potovanje, smisel našega delovanja. Predstavlja tudi osnovno etično moralo.
Stara astrologija ga je imela za velikega dobrotnika. Omogoča ekspanzijo bodisi v duhovnem ali materialnem napredovanju. Cilj Jupitrovih teženj naj bi bila življenjska polnost, radoživost, blaginja, vera v smisel življenja, živa prisotnost v družbenem dogajanju, sposobnost za etično držo v vseh življenjskih položajih, pripravljenost delati dobro. Opozarja nas na humanost, uči gledati s širše perspektive in z vidika večnosti. Vsebuje lastnosti, kot so dobrodušnost, optimizem, entuziazem, poštenost, darežljivost, razumevanje, mencenstvo, duhovna podpora, dostojanstvo in posebej pristnost. Ničesar ne zameri bolj kot prenarejanje, masiranje, blefiranje. Ko je Jupiter pozitiven, je uspešen, optimističen, zanesljiv, pošten, dostojanstven, velikodušen, širokopotezen odpirajoči za vse vrste znanosti, umetnosti, politike, financ, investicij in dobrodelnih dejavnosti. Ko se izraža negativno je častihlepen, len, fanatičen, debel, razkošen, vulgaren, ekstravaganten in sebičen.
Ljudje z močno izraženim Jupitrom v horoskopu so pogosto telesno zelo veliki, ter nemirnega podjetnega duha, najbolj pa jih je strah, da bi jih kdo omejeval. Telesno in duševno se radi ženejo do skrajnih meja, ter so najsrečnejši pri pohajkovanju, raziskovanju in učenju, kakor tudi potovanju v daljne dežele. Jupiter vlada višjemu izobraževanju in umu, zlasti pa pravu, resnici, svobodi, religiji in filozofiji, ki jih uteleša strelčevski arhetip. Najprimernejši poklici za ljudi s poudarjenim Jupitrom v horoskopu so poučevanje, pravo, duhovščina, dobrodelne dejavnosti, človekove pravice in politika. Jupitrovski ljudje se tako resno poglabljajo v družbene in planetarne probleme, da so včasih pretirano pridigarski in pravičniški, čeprav imajo sicer veliko dobrih lastnosti – so humani, prijateljski, radodarni in optimistični.
Dobro aspektiran Jupiter prinaša zaupanje in vero v življenje, kakor tudi prepričanje, da se nobena stvar ne zgodi brez razloga. Po drugi strani pa pomeni slabo položen Jupiter malodušje, zlobo in strah ali pa pretirano vero v moč usode, ki pripelje do zanikanja osebne odgovornosti. Ljudje pod vplivom Jupitra po navadi prekipevajo od navdušenja, žal pa jih ta podjetnost pogosto drago stane, saj povzroča razsipnost in neprevidnost. Če je Jupiter povezan z zemeljskimi znamenji, razširi finančno stanje. Če je povezan z zračnimi znamenji, razširi mentalno. Če je z vodnimi, čustveno, smo bolj ustvarjalni, družinski, sočutni. Če je z ognjenimi akcijo. Aspekti z Jupitrom dodatno govorijo, kako se izražajo njegove značilnosti. Slabi aspekti povečajo slabše značilnosti. Oseba ponavadi pretirava, v zapravljanju, pri hrani itd.
Jupiter je bog denarja, bogastva, blagostanja, materialnih dobrin, velikega ekonomskega in materialnega napredka in razvoja. Prinaša visoke položaje, ugled, moč, spoštovanje ne glede na to s kakšnim poslom se ukvarjamo. Imenujemo ga kraljevska zvezda, ker ga imajo v svojem horoskopu dobro položenega vse osebe, ki so na visokih položajih, dominantne in na vrhu družbenih hierarhij. Jupitrov tip je vedno rojen kot aristokrat, spoštovan, bogat duhovno, materialno, moralno in intelektualno.
⟡
Almira Ćatović 
Dobro si se potrudila oko Jupitera
;)