Afrodita


31

Grško boginjo ljubezni, lepote in seksualnosti so si Grki »uvozili« od Feničanov. Po Heisodu je hči Urana. Temu je njegov sin Kronos (Zevsov oče) odrezal spolne organe in jih vrgel v morje. Seme se je pomešalo z morjem in morje se je spenilo. V tej peni je nastala Afrodita, ki je na Cipru stopila na kopno, zaradi tega je bil eden glavnih centrov čaščenja Afrodite v Paphoso na Cipru.  Po Homerju je bila Afrodita hči Zeusa in Dione, drugi »poročajo« da je bila rojena v školjki.

Poročena je bila s Hefajstom, bogom kovaštva in ognja, ki pa ga je stalno varala z nesmrtniki in smrtniki. Med zabavo z Aresom (Hefajst ju je presenetil, ujel v mrežo in pokazal vsem bogovom) je bil spočet Eros. Med smrtniki pa je najbolj znana njena ljubezenska zgodba s prelepim Adonisom. Afrodita se je bala zanj in ga je prosila, naj ne hodi na lov, vendar je ni ubogal. Ljubosumni Ares je nad Adonisa na lovu poslal merjasca, ki ga je nato raztrgal. Žalostna Afrodita se je odpravila iskat truplo in ko je tavala med bodičastim grmičevjem, se je zbodla in iz kapelj krvi, ki so padle na zemljo, so zrasle čudovite rože. Afrodita je prosila Zevsa, naj oživi Adonisa. V tem času pa si je Adonisa zaželela tudi Persefona. Zevs je oživil mladeniča in določil, da naj pol leta prebije pri Persefoni in pol leta pri Afroditi. To pripovedko so si razlagali kot simbol prebujanja in odmiranja v naravi (letni časi). Povezana pa je tudi s trojansko vojno. Na lepotnem tekmovanju treh boginj Here, Atene in Afrodite, na katerem je o zmagovalki odločal Trojanec Paris, je zmagala Afrodita, ki mu  je obljubila najlepšo žensko na svetu – Heleno.

Afrodita simbolizira neukrotljive sile plodnosti, vendar ne v njihovih sadovih, marveč v strastnih željah, ki jih zbujajo med ljudmi. Zato je Afrodita velikokrat prikazana med divjadjo, ki ji je za spremstvo, kot na primer v homerski himni, v kateri je najprej opisana njena oblast nad bogovi in potem nad živalmi: » Zmedla je celo gromovnika Zevsa, največjega med bogovi…; kadar hoče, lahko preslepi tudi tako modrega duha … Povzpela se je na Ido s tisočerimi izviri, goro, ki je mati zveri, za njo pa so priliznjeno hodili sivi volkovi, rusodlaki levi, medvedi in hitri panterji, nikdar siti jelenjadi. Ko jih je zagledala, se je razveselila iz vsega srca in zasadila poželenje v njihove prsi; tedaj so se vsi hkrati šli parit v hladne dolinice.« Gre za ljubezen v telesni obliki, poželenje in čutno uživanje.

rojstvo-venere

Iz grške Afrodite je nastala tudi rimska Venera, ki je utelešala spolnost, lepoto in ljubezen, ki jo je najbolj prepoznavno upodobil Botticelli v delu pod naslovom Rojstvo Venere. Za več in podrobnejše informacije o Veneri in njenem dotiku skozi čas, klikni na: VENERA.

~~~

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G T H   A L S O   L I K E

1-11-21-31-41-51-61-71-81-9

Kategorije:[Good to know | Dobro je vedeti], [Legende, miti in modrosti], [NATURE|Narava]Oznake: , , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: