Ni prašička, ki bi bil namenjen kinu


(objavljeno: Katedra, maj 2011)

rene

Dogajanje za odprtimi vrati Zavoda Udarnik, z kakšnimi ovirami in izzivi se zavod srečuje, je razkril Rene Puhar, nekdanji programski direktor, sedaj vodja kino programa Zavoda Udarnik.

Katere tri besede bi te najbolje opisale?

Družaben, ambiciozen, analitičen.

Kot ljubitelj filmov, si kot študent spremljal filmske dogodke Društva za razvoj filmske kulture, kjer si v skoraj prazni dvorani na Štuku zmrzoval in vseeno vztrajal. Sedaj si predsednik tega istega društva. A se sedaj srečuješ z istim problemom, ki si ga bil deležen takrat, kot obiskovalec?

Dosegli smo to, da dvorana ni več mrzla. Še zadnja edicija Festivala dokumentarnega filma – DokMa, je potekala v mrzlih dvoranah. To so bile nenormalne razmere za gledanje filma. Okolje v prejšnjih letih ni bilo perspektivno. Bili smo obsojeni na dva multipleksa in improvizirana kina v kleti Narodnega doma in Kible. To se je z Udarnikom spremenilo, vendar pa filmske publike Maribor še vedno nima. Ta situacija je posledica dolgoletnega mrka na tem področju. Filmsko publiko, ki se tako, kot na vseh drugih področjih, tudi tu vzgaja in če se ne nudi filmskega izobraževanja, ta interes v človeku zamre. V Mariboru  se je zgodilo prav to. Kar je ironija, glede na to, da je med tistimi, ki bi lahko imeli političen vpliv na kulturno dogajanje v mestu, kar nekaj filmarjev.

Kot predsednik Društva za razvoj filmske kulture, si postal zastopnik tega društva v Zavodu Udarnik, kjer si kot eden izmed enajsterice soustanovitelj in programski direktor. Ali gre za navzkrižje interesov?

V Zavodu Udarnik, smo te prve korake pri snovanju multikulturnega centra naredili ustanovitelji.  Na nas je bilo, da prevzamemo odgovornost, da na nekem področju izpeljemo stvari. Sedaj ekipo širimo. Na programskem delu smo pridobili novega člana, to je  Miha Horvat – Son:Da, ki je prevzel funkcijo programskega direktorja. Moja vloga je sedaj vezana na področje kino programa.

Izključujoče s tem, da predsedujem društvu, bi  mogoče celo lahko bilo, glede nato, da še vedno na eni strani zastopam društvo, na drugi strani pa zastopam zavod. Vsi, ki smo ustanovili Udarnik, prihajamo iz društev, tako da smo mi  vsi bili v enem konfliktu interesov, hkrati pa vsi ti interesi, dajejo možnosti ustvarjalnih  presežkov.

Zavod Udarnik in Kinodvor sta ustanovna člana združenja Art kino mreže. Ali ima Udarnik namen sebe predstaviti kot alternativni kino?

Beseda alternativni kino mi ni preveč všeč. Iščemo primerno ime, mogoče Art kino, ampak mi tudi ta naziv ni všeč. Art kino mreža je na novo ustanovljeno združenje, ki združuje kinematografe (mestna kina) po celotni Sloveniji. Tako združena kina, lahko veliko bolj pritiskamo na Ministrstvo za kulturo pri urejanju digitalizacija kina. Drugo poslanstvo te kino mreže je relacija kino-prikazovalec-distributer.

 Ali ima Maribor dovolj veliko kritično maso, da bi »Art  kino« dosegel in zapolnil svojo kapaciteto in izkoristil svoj maksimum?

Če Maribor ni dovolj velik, potem smo res obsojeni na tovrsten kino samo v Ljubljani. Truditi se moramo, da bo Maribor to vsebino čim dalj časa obdržal in da jo bo vedno imel. To vidim, da je naše ali moje poslanstvo tukaj. Vse je samo stvar nekih trendov, nekih marketinških pristopov, ki potem krojijo navade ljudi.

Kino Udarnik vs. Kino Partizan.

To je bila do zadnjega dneva naša dilema. Kot civilna iniciativa se nismo vezali na prostor, kje bomo delali, ampak smo vedeli, kaj želimo delati in smo iskali prostor, ki bi bil najbolj primeren za nas. V  Kinu Partizan  centralna kurjava ne dela in v času DokMe je bilo razvidno, da stanovalci niso naklonjeni dogodkom. Hkrati je lokacija Kino Udarnika bila bolj frekvenčna in tu je še bližina Zavoda EPK.

Koliko je prisoten dvom in strah, da bi se zgodovina Udarnika ponovila; tako, kot je nekoč polna kinodvorana doživela propad in zaprtje ter stanje, kot ste ga videli, ko ste kino začeli obnavljati in »oživljati«?

Dvorano smo prevzeli, 13. Aprila 2010, in je ta bila tehnično neizpravna. Kot programski delavec se vedno soočaš z tem, kaj je mogoče sploh izvesti. Ves naš trud usmerjamo v to, da se to stanje ne bi ponovilo. Dvom in strah sta prisotna. Kaj se bo z dvorano dogajalo v prihodnje, je predvsem odvisno od Mestne občine Maribor. Ta bo morala urediti nekaj na tem področju. Bodisi, da se doseže, da dvorana ostaja v državni lasti in se oddaja v najem zastonj, ali da preide v upravljanje v last Mestne občine. V tej smeri se bodo morale iskati rešitve, če hočemo zagotoviti dolgoročen obstoj tega prostora.

Kakšen je odziv javnosti in podpora okolja?

Odziv javnosti je bil zelo dober. Starejši generaciji so se vrnili nostalgični spomini. Ogromno je bilo podpore, tako iz strani organizacij, kot javnosti in novinarjev. Delali smo v ugodnih okoliščinah, vse nam je bilo naklonjeno. Ta začetna načelna podpora pa hitro izgine in soočen si z realnostjo. V mestu je veliko nepovezanosti. Udarnik jo je želel povezati, ampak je na nek način  kmalu tudi trčil v vse to. Vseeno je zgodba Udarnika še vedno zelo pozitivna zgodba za to mesto.

Kakšna je delovna shema Zavoda Udarnik? Enajst ljudi  dela od samega začetka in teh enajst podpirajo društva in prostovoljci. Ali je teh 11 ljudi zaposlenih ter ali ima Zavod Udarnik namen postati Javni zavod Udarnik?

Da, želimo si še en Javni zavod na področju kinematografije. Od ustanovitve naprej vsi delamo na popolnoma prostovoljni bazi. Direktorske funkcije smo si podelili, da bi izkazali resnost naših namenov. Morda so koga zavedle, saj vidim, da v javnosti velja prepričanje, da smo zaposleni. A tudi to je po drugi strani pokazatelj, kako resne programske signale Zavod Udarnik oddaja.

Resnica je ta, da ustanovitelji še nismo dobili nobenega plačila za eno leto ustvarjanja. Plačana so le nekatera tehnična in operativna dela, kot na primer kino operaterstvo in prodaja kart.

Zavod EPK, 2012 in Zavod Udarnik. Kakšna je situacija na tem področju ?

V letu 2010 smo iz javnih sredstev izčrpali 28,200 evrov, za delovanje v letu 2010. Iz Zavoda EPK smo pridobili 26.000 evrov in 2.200 evrov iz Mestne občine Maribor.  Denar se je do zadnjega vložil v  dvorano, kjer smo kupili tehnično opremo in plačali najemnino, ki znaša približno 30.000 evrov letno. To, kar dobimo za program, gre v dvorano samo. Situacija sedaj je takšna, da Zavod Udarnik visi na nitki, kar se obstoja tiče. Nimam nobene informacije na kak način bomo znotraj programa EPK podprti. Lahko, da bo situacija čez kakšen teden že čisto drugačna. V tem trenutku ne morem širiti optimizma. Če večjih sredstev ne dobimo, imamo nek scenarij, o katerem niti ne razmišljam, ker sem prepričan, da sredstva moramo dobiti, saj je to kar počnemo izrednega pomena za to mesto.

Pričakovali smo pomoč Zavoda EPK pri premostitvi zagonskih ovir, kjer bi potrebovali dve ali tri leta podpore, da bi sami shodili. Z umaknitvijo Zavoda EPK leta 2013 računamo, da se bo do takrat na Mestni občini Maribor pojavila proračunska postavka financiranja namenjena za kinematografijo, ki je do sedaj ni bilo. Ni prašička, ki bi bil namenjen kinu.

Katere prihajajoče dogodke bi izpostavil?

Konec aprila pričnemo z projektom Ambasada kinoteka, kjer se bodo enkrat mesečno vrteli kinotečni filmi. Festivala Animateka in Mfru bosta tudi to leto gostila v Udarniku. Od 20. avgusta do 10. septembra načrtujemo letni kino, Udarnik na prostem, ki se bo zgodil na dvorišču Naskovega dvorca. Z Udarnikom na prostem bi radi ponovili lanskoletno uspešno zgodbo, kjer je bilo na desetih projekcijah 1000 ljudi.

Če odmisliš vse ovire, ki pestijo Udarnik in če pustiš domišljiji prosto pot, kakšen Udarnik vidiš?

Kot inkubator in realizator idej. Na noge so ga postavili ljudje in iskren entuziazem, in ne politična volja ter denar, zato ima potencial, da resnično postane center združevanja, povezovanja, odprtosti in tolerance. Angažiran center mestnega življenja.

Almira Ćatović

~~~

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G T H   A L S O   L I K E

1-11-21-31-41-51-61-71-81-9

Kategorije:[Good to know | Dobro je vedeti], [PORTRAITS|Portreti], [Reportaže|NATIONAL GEOGRAPHIC]Oznake: , , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: