Štanjel


Štanjel je eno najbolj slikovitih in najstarejših naselij na Krasu. Že v prazgodovini je na griču nastalo gradišče, na katerem so se utrdili Rimljani, v srednjem veku pa se je na prisojnih terasah razširilo naselje, ki so ga pozneje zaradi turških vpadov obdali z obrambnim obzidjem.
Dominantni del naselja predstavljata grad in cerkev sv. Danijela, ki dajeta Štanjelu svojevrstno podobo. Grad je bil najprej v lasti goriških grofov, pozneje Habsburžanov, Cobenzlov in številnih drugih družin. Na sprehodu po ozkih štanjelskih ulicah lahko opazujete kamnite hiše, portale in druge kamnoseške detajle. Cerkev sv. Danijela je nastala v drugi polovici 15. stoletja. Poznogotski cerkvi je bil leta 1609 dozidan zvonik »limonaste« oblike.

Veliko je gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje že v srednjem veku doseglo današnji obseg. Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofje Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Požgan grad so po drugi svetovni vojni prenovili po načrtih arhitektke Nataše Suhadolc Šumi. V prenovljeni polovici gradu so uredili zbirko del kraškega slikarja Lojzeta Spacala. Kasneje so jo dopolnili z zbirko lokalne zgodovine. Zaradi nevarnosti turških vpadov so Štanjel ob koncu 15. stoletja zavarovali z obzidjem.

Poseben pečat kraju je dal Fabianijev tržaški prijatelj in sorodnik zdravnik Enrico Ferrari. Ferrari se je zaljubil v Štanjel. Govoril je dobro slovensko in vsako poletje tu preživel po več mesecev. V Štanjel pa je redno prihajal tudi vse druge proste dneve. Leta 1924 sta skupaj s Fabianijem pričela velikopotezno delo, ki je trajalo vse do leta 1942. V tem času sta pod obrambnim zidomnaselja uredila obsežen park. Ferrari je imel zaposlenega stalnega oskrbnika. Pri gradnji parka pa je bilo občasno zaposlenih tudi po dvajset in več delavcev. Kamenje, ki so rabili pri gradnji, so vozili iz kamnoloma pri naselju Tupelče. Ferrari je v Štanjelu kupil sedem hiš in skoraj vsa prosta zemljišča okoli vasi vse do Podlasov tako, da je v smeri proti Gornji Branici lahko hodil malone pol ure po svoji lastnini. Fabiani pa je med vojnama pomagal prenoviti tudi grad in številne hiše v vasi in v bližnjem Kobdilju.

Znana je zgodba, da naj bi tik pred koncem vojne nemška vojska hotela porušiti grad Štanjel, kar naj bi z intervencijo preprečil arhitekt Maks Fabiani. Ta naj bi se skliceval na znanstvo s Hitlerjem iz obdobja, ko je ta želel postati slikar na Dunaju. Poveljujoči častnik je baje poklical v Berlin in morda dobil odgovor, »naj staremu gnjavežu ustreže«. Zgodba je morda le legenda, saj je Fabianijevo znanstvo s Hitlerjem bilo verjetno le bežno, čeprav si je ta želel študirati arhitekturo na Dunaju.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18

***

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G H T   A L S O    B E   I N T E R E S T E D   I N

Kategorije:Photostory | Fotozgodba, Reportage | ReportažeOznake: , , , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: