Prebujanje

Duo Jenner/Mori – Zeleni Jure

Enakonóčje ali ekvinókcij je v astronomiji in geografiji dan, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli 21. marca  ter okoli 23. septembra. V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem. Na severni poluti pomeni današnji dan pomladno enakonočje in začetek pomladi.

Iz slovenske tredicije tako prihaja kot znanilec pomadi imenovan dan zaljubljenih ali Gregorjevo, dan ko se ptički ženijo. Po starih šegah so ponekod v Sloveniji na dan sv. Gregorja »vrgli luč v vodo«. Namen tega običaja je bil, da voda simbolično s seboj odnese vse slabo, vključno s skrbmi in zimo. Običaj izhaja iz časa, ko ljudje še niso poznali elektrike. Sveti Gregor, ki je zavetnik rudarjev, zidarjev, učenjakov, študentov, glasbenikov in pevcev, je znan kot prinašalec luči, zato ob njegovem prihodu nekateri obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali svetilke. S simboličnim spuščanjem ladjic in metanjem gorečih predmetov v manjši potok so tako obrtniki kot tudi ostali ljudje pozdravili prihod pomladi in sonca.

Po keltski tradiciji obstajajo štirje prazniki ognja, ki izstopajo kot ključna praznovanja leta in častijo štiri različne faze letnega ciklusa: prebujanje, rast, žetev in počitek. Ti štirje prazniki ognja se imenujejo:
  • imbolk – prebujanje (1. februar),
  • beltan – rast (1.maj),
  • lamas – žetev (1.avgust),
  • samain – počitek (31.oktober)
Osrednja lastnost praznikov ognja je, da upoštevajo naš odnos z Zemljo in z angelskimi in vilinskimi svetovi ter se tega odnosa veselijo.
Sedaj smo v fazi prebujanja imenovani Imbolk, ki ga poznamo kot prvi dan keltske pomladi. Sporoča, da je najostrejša zima mimo in da je novi val življenske sile narave pripravljen, da se požene v rast. Začnite čutiti zemljo. Veliki ritem sodelovanja med Zemljo, Soncem, vremenom, angelskimi bitji, človeškim delom in rastlinami samimi se pričenja.
*
Slovanski narodi častijo 24. aprila praznik pomladi in  Sv. Jurija kot svetnika, ki prinaša pomlad. V Beli krajini je navada, da se dan pred praznikom mladina odpravi po vasi, prepeva in piska na piščali in roge ter vodi Zelenega Jureta – mladeniča odetega v brezovo zelenje. Ustavijo se pred vsako hišo in zapojejo ter nad vrata zataknejo zeleno brezovo vejico (ki tam ostane vse leto), da bo hiši prinesla srečo in veselje, da bodo polja bogato obrodila. Če bi sprevod zaobšel kakšno hišo, bi to bila za družino velika sramota.
*
Ko se sprovod ustavi pred hišo se zapoje:
*
Prošel je prošel pisani vuzem,
došel je došel zeleni Jure.
Donesel je donesel,
pedenj dugu travicu, lakat dugu mladicu.
Dajte mu dajte!
Jurja darovajte!
Dajte mu pogače,da mu noga poskače!
Dajte mu vina,da ga ne bu zima!
Dajte mu pleče, da vam kaj ne reče!
Dajte mu kruh,da ga ne bu muha!
Dajte mu rži, da se doma sprži!
Dajte mu jajec, da ga ne bu zajec!
Dajte mu hajde,da se doma znajde!
Dajte mu žita, da se doma pita!
Dajte mu groš,da vam dojde još!

***

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G H T   A L S O    B E   I N T E R E S T E D   I N

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: