15. avgusta, na Marijino vnebovzetje, se je v trenutku rodila ideja za kratek film, in tako sta se združila dva svetova in dve skrajnosti. Prvi del je zajemal cerkveno dogajanje na Ptujski Gori, drug pa zombi povorko na Grossmannovem festivalu filma in vina. Pri tem sem spoznala Fritz Langa in Karol Grossmanna ter ustvarila svoj prvi film.
Ptujska Gora
Na vrhu griča z razgledom na Dravsko polje in Haloze se nahaja Ptujska Gora. O začetku in o nastanku Ptujske Gore zgodovina skoraj popolnoma molči, se pa na Podložah pod Ptujsko Goro nahaja prazgodovinsko gomilno grobišče iz 7. stoletja p. n. št., ki so prvič bili izkopani leta 1906. Gre za štiri gomile, od katerih je najbolje dokumentirana četrta. V njej so našli kamnito skrinjo, predeljeno v dva prekata, ter ostanke moškega in ženske, zraven pa značilne predmete: dele noše, orodje, opremo za konja in keramično posodje. Iz tega sklepajo, da je grob pripadal predstavniku sloja bojevnikov – konjenikov, visoko postavljenemu na hierarhični lestvici halštatske – staroželeznodobne družbe.
V zgodovini je Ptujska Gora imela več imen, ohranila pa bi se naj listina, iz katere lahko razberemo, da je papež Bonifacij IX. v zadnjem desetletju 14. stoletja (1398) dovolil Ulriku IV. Walseejskemu postaviti cerkev na Ptujski Gori. Staro ljudsko ime je bilo Črna Gora, v nemščini se je imenovala Maria Neustift (Nova Štifta), ki je prvo ime za cerkev, izpričano v različnih (poznejših) listinah. Iz imena se sklepa, da je bila cerkev zgrajena povsem na novo. Gradili so jo gospodje Ptujski, najverjetneje po zaobljubi. Poglavitni ustanovitelj je Bernard III. Ptujski, ki je okrog leta 1410 dokončal njeno gradnjo. V starih dokumentih se je pojavljalo latinsko ime Mons gratiarum (Gora milosti), ki se je pojavilo okrog leta 1473, s čimer se trdi, da se je cerkev kmalu uveljavila kot božjepotni kraj. Črna Gora je staro ljudsko ime, ki se je držalo kraja dolga stoletja, vse od turških vpadov (prva polovica 14. stol.) pa do zadnje spremembe imena župnije. Leta 1937 so oskrbo svetišča prevzeli Frančiškovi bratje minoriti in tudi za župnijo uveljavili novo ime. Leta 2010, ob 600-letnici posvetitve cerkve, je bila proglašena za baziliko Marije Zavetnice.
Milostni relief Marije zavetnice s plaščem (okoli 1410) je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi najdemo portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov, mnogih predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi.
***
Fritz Lang
Friedrich Christian Anton »Fritz« Lang, avstrijsko-ameriški filmski režiser in scenarist, * 5. december 1890, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 2. avgust 1976, Beverly Hills, Kalifornija, Združene države Amerike. Bil je pomemben predstavnik nemškega ekspresionizma v filmu, ki je deloval v dobi nemega in zgodnjega zvočnega filma. Njegova zgodnja dela imajo fantastične in utopične motive, kasnejši zvočni filmi pa se bolj osredotočajo na ljudi in njihovo notranjo motivacijo. Najbolj je znan po megalomanskem znanstvenofantastičnem filmu Metropolis, najdražji produkciji svojega časa, in temačnem trilerju M, ki velja za predhodnika filma noir.
Leta 1922 se je poročil s scenaristko Theo von Harbou, ki je sodelovala pri mnogih njegovih filmih, in prevzel nemško državljanstvo, leta 1939 pa je zaradi vzpona nacistov na oblast prebegnil v Združene države Amerike in postal še ameriški državljan. V ZDA je snemal filme različnih zvrsti do svoje upokojitve v zgodnjih 1960. letih, vendar tolikšne prepoznavnosti kot njegova zgodnejša dela niso dosegli.
Fritz Lang je leta 1915 služboval kot artilerijski podoficir v Ljutomeru, kjer se spoprijateljil s Karlom Grosmannom, ki velja za pionirja pionir slovenskega filma. Langa naj bi očarala Ptujska gora in znamenita Marija s plaščem, čigar kip povezujejo z inspiracijo znamenitega prizora iz filma Metropolis. Po pričevanju dr. Božene Grosman in dr. Vladimirja Grosmana je leta 1915 v očetovi hiši v Ljutomeru nekaj mesecev stanoval artilerijski podoficir Fritz Lang (1890-1976), poznejši slavni filmski režiser, ki se je udeleževal družinskih praznikov in veliko časa prebil v knjižnici Karolovega očeta. Spominjata se tudi, da je kiparil v bližnji lončarski delavnici. Skulpture so edino ohranjeno umetniško delo iz Langovega predfilmskega obdobja. Kot velik ljubitelj posnetih podob in poznavalec takratne filmske tehnike tako ni izključeno, da je Grossmann vsaj delno vplival tudi na ustvarjalno pot enega največjih režiserjev zlate dobe filma.
Metropolis
Znanstvenofantastični nemi film iz leta 1927, ki ga je režiral Fritz Lang, scenarij zanj pa napisal skupaj s svojo ženo Theo von Harbou in sta ga leto pred izidom filma izdala tudi v knjižni obliki. Film je postavljen v futuristično urbano okolje, ki se ukvarja z razkolom med delavskim razredom in upravitelji v kapitalizmu. Meni je pa zanimiv njegov prikaz družbe v odnosu do ženskosti, kjer družba ne prepozna zamenjane delavke Marije in njenega čistega srca, ampak hipnotizirano sledi njeni sprevrženi robotski različici. Gre za prvi visokoproračunski znanstvenofantastični film, saj je stal 7 milijonov reichsmark in šteje za najdražjo produkcijo svojega obdobja. Rekonstruirana različica filma, ki je bila končana leta 2001 in prikazana na berlinskem filmskem festivalu, je istega leta bila vpisana v UNESCOv register dediščine zgodovinskih dokumentov (»Memory of the World Register«).
***
Dr. Karol Grossmann
Pionir slovenskega filma se je rodil v Drakovcih kot prvi sin lokalnega zemljiškega veleposestnika. V Gradcu je študiral pravo in leta 1901 odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljutomeru. Karol Grossmann je bil razgledan in izobražen človek, ukvarjal se je z literaturo, gledališčem, prevajanjem in predavanji. Bil je pobudnik in investitor v mnogih lokalnih gospodarskih projektih ter zelo aktiven podpornik slovenstva v družabnem življenju takratnega Ljutomera. V prvem desetletju dvajsetega stoletja sta ga posebej pritegnila fotografija in film. Deset let po iznajdbi novega medija, si je v nemškem Dresdnu nabavil »laterno magico« za predvajanje diapozitivov in filmov, več fotoaparatov in amatersko 17,5-milimetrsko filmsko kamero. Leta 1905/6 je posnel prve slovenske filme: “Odhod od maše v Ljutomeru“, “Sejem v Ljutomeru“ in “Na domačem vrtu“. Kot sem že omenila, se je s Karl Grossmannom spoprijateljil Fritz Lang, ki je leta 1915 služboval kot artilerijski podoficir v Ljutomeru in kjer so ohranjene skulpture iz Langovega predfilmskega obdobja.
Karol Grossmanna Na domačem vrtu
***
Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Ob stoletnici slovenske kinematografije, leta 2005, so v Ljutomeru, kraju, kjer so nastali prvi metri slovenskega filma izpod roke dr. Karola Grossmanna, lansirali festival in tako priredili enega prvih mednarodnih festivalov pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Tako vsako leto festival obiščejo zvezde iz tovrstnega žanra. Zanimivo je bilo opazovati, kako se mesto v enem dnevu prelevi v mesto zombijev. Več o festivalu: Grossman film&vine festival.
In na mestu, kjer je nastal prvi slovenski film, se je rodil moj prvi film Frame.
Če si želiš ogledati moj prvi film klikni na: FRAME.
Tako pa je bilo na premieri filma: Premiera filma Frame.
Utrinki iz Zombi povorke
۞
⟡
Almira Ćatović 