Slovenija ima talent?


(objavljeno: Katedra, maj 2010)

Sledenju posnemanja resničnostih šovov, se je po Baru, Big Brotherju, Sanjski ženski, Kmetiji, pojavil na seznamu televizijskih iger, še t.i. lovec na talente. Množica ljudi žejna prepoznavnosti se je z upom po potrditvi prijavila v igre brez meja. Meja med človeškim dostojanstvom in instrumentom pospeševanja gledanosti določenega tv kanala, ni bila nikoli tanjša.

Resničnostni šov, kakor se imenuje forma tovrstnih tv programov, deluje po principu senzacije in navidezno resničnih dogodkov, dialogov, ki so z montažo preoblikovani na tak način, da so vse razen resnični.
Ljudje, ki ne poznajo načina dela medijev, se pogosto ne zavedejo iluzije, ki jim je bila predstavljena, ne vedo, da se izrečene besede lahko enostavno vzamejo iz konteksta ter se obarvajo v nianse, ki popačijo ne samo izjavo ampak tudi osebo in njen karakter. Medtem pa gledalci zaupajo dogajanju, ki ga vidijo na televiziji in verjamejo, da so karakterji, ki jih vidijo, dejansko takšni v vsakdanjem življenju.
Skrbno izbrani posamezniki s specifičnimi osebnostnimi lastnostmi bivajo, delajo in živijo ’24’ ur pred kamero, so izbrani z namenom medsebojnega trenja in ustvarjanja konfliktov, s pomočjo katerih se izpostavijo karakterne lastnosti, ki jih gledalci obsojajo ali v katerih se vidijo. Situacije so podvržene emotivnim izbruhom, ki jih gledalci razumejo kot senzacije, na katere tudi čakajo, saj ravno trenja med karakterji vzdržujejo gledanost.
Podobna pravila igre so v šovih iskanja talenta, le da je celotna oblika osredotočena na talent in ne toliko na karakterne lastnosti kandidata, emotivno trenje pa se izraža v obliki posmeha.

Kaj je resnično na televiziji?
Zanimivo, da ljudje verjamemo in dojemamo kot resnico, to kar vidimo in slišimo preko medijev, še posebej televizije. Ne dojemanje zrežiranih dogodkov in izbora točno določenih kandidatov, ki so vse prej kot slučajni, omogoča naivno poveličevanje besede resnično in spregledanje besede šov, ki je v svoji kombinaciji absurdna. Tovrstna besedna zveza zveni le senzacionalno. In to je tudi vse.
Pa vendar gledalci dojemajo resničnostne šove kot resnične ter »tako v resnici tudi je«. Kako v resnici tudi ni, izpostavljam kot zanimivost tri medijske dogodke.

Prvi primer sega v davno leto 1938, kjer je bila po radiu predvajana zgodba Vojna svetov, ki pripoveduje o invaziji marsovcev. Orson Walles je po radiu predvajal kot dramatizirano radijsko priredbo v obliki fiktivne reportaže, ter pri tem dogajanje iz Anglije prenesli v New Jersey. Igra je bila tako prepričljiva, da so mnogi poslušalci verjeli, da planet napadajo neznana bitja iz vesolja. Naslednjega dne so časopisi poročali o preplahu, kaosu ter množični paniki, ki naj bi jo radijska igra sprožila v javnosti ter pri tem imela za posledice nekaj ranjenih ljudi ter smrtno žrtvijo nekega poslušalca, ki ga je od razburjenja zadela kap.

Kot drugi primer pa izpostavljam člane češke umetniške skupine Zthoven, ki so leta 2008, vdrli v sistem češke nacionalne televizije in v času vremenske napovedi prikazali nuklearno eksplozijo v čeških gorah, ki pa se za zdaj še ni zgodila. Sledila je množična panika in preplah ljudi, ki so videno na televiziji dojeli kot resnično.

Kot tretjo zanimivost, izpostavljam venezuelsko telenovelo Kasandro, ki je v začetku 90-tih obkrožila 128 držav, med drugimi tudi Srbijo. Ko so v eni od epizod junakinjo Kasandro zaprli v zapor pod obtožbo umora, so bili stanovalci srbske vasice Kučevo tako sprovocirani, da so podpisali peticijo, ki je štela približno 200 podpisov in jo poslali predsedniku Venezuele, ter od njega zahtevali, da osvobodi nedolžno Kasandro. Prav tako so v tej isti vasici organizirali javen protest pod sloganom “Vemo kdo je morilec, Kasandra ni kriva.”

Kdo se igra Črnega Petra?
Še preden se je sama oddaja odvila na tv ekranih, je v procesu zbiranja kandidatov potekala avdicija po številnih mestih v Sloveniji. In že takrat je bilo možno na številnih forumih, blogih, kavarniških pogovorih zaslediti pričakovanje norčevanja iz kandidatov ter nekakšne zlobne voščljivosti v obliki naslade ob tem.
Resničnostni šov, ki išče in prikazuje talente, hkrati pa iz rokava vleče posameznike, ki jih uporablja kot klovne, da zabavajo tiste, ki se ob tem naslajajo. Posmehovanje, v imenu večje gledanosti. Posmehovanje, ki je naredilo šov.
Pa vendar to ni oviralo tekmovalce, da so predstavili svoj talent. Denarna nagrada je verjetno pospeševalec ni pa edini razlog za prijavo. V pogovoru z kandidati, so ti izrazili svoje motive in želje, ki so bili med seboj si tako podobni, kakor da bi bile želje ene osebe. Zveneli so kakor Pepelka, ki čaka na princa, ki jih bo videl in prepoznal njihov talent ter jim ponudil oder, snemanje plošče in prostor, kjer lahko izrazijo sebe. V tej pravljici pozabljajo, da je vse samo predstava, vključno z njimi. Postajajo prepoznane muhe enodnevnice, ki z naslednjo sezono zbledijo in ostanejo v pozabi. Šov, ki išče talente, zlorablja ljudi v imenu šova samega, ti pa to isto dogajanje vidijo kot priložnost za oživitev skritih otroških sanj ali doživetih 15 minut pozornosti.
In ker je zvezda lahko le ena, je tukaj tudi žirija, ki določa kdo je »THE ONE«. Tako je mnenje treh ljudi brez nekakšne večje strokovne podlage postalo strokovno mnenje, in še posebej nastopajoči otroci, verjamejo, da je temu res tako. Kdo sploh lahko ocenjuje kdo je talent in kdo ga nima, kako to, da je lahko strokovna žirija nestrpna, homofobična in pri tem vseeno žirija in kako lahko govorimo o strokovni žiriji, ki bi naj prepoznala talent, tudi na področju za katerega sami pravijo, da se nanj ne spoznajo, kot npr ples? Torej o kakšni žiriji je govora?
Hkrati se sprašujem kdo spremlja resničnostne šove, kdo jih gleda in zakaj. Tako sem prišla do ugotovitve, da obstajajo ljudje, ki so na nekakšni stopnji odvisnosti od skoraj da vseh resničnostnih šovov, vendar se to bolj nanaša na tuje, predvsem nemške, televizijske mreže. Nadaljnja delitev obsega ljudi, ki spremljajo le takšne šove, kjer se iščejo talenti, kjer zvezde plešejo ali pojejo ter se z talenti dokazujejo. V nekakšno posebno skupino spadajo pa tisti, ki gledajo tovrstne šove, da se naslajajo v norčevanju. V tej ciljni skupini je Jerry Springer dosegel največji domet.

Zakaj tovrstni šovi dosegajo gledanost je verjetno identično vprašanju zakaj ljudje potrebujemo kruha in iger. Zelo enostavno je pokazati kako prazna življenja lahko živimo, ter da zato obstajajo tovrstni šovi, medtem ko ima verjetno vsak izmed nas delček užitka v svetu, ki ga lahko imenujemo površinsko prazen svet; za nekoga ta zajema resničnostni šov, za drugega gledanje romantičnih komedij, za tretjega branje stripov. Pa vendar se sprašujem, koliko se takrat zavedamo, da takrat uživamo le v svetu iger, v svetu predstav.

Almira Ćatović

~~~

Če želiš prejemati zanimive informacije, se lahko prijaviš na novičke s klikom na ikonico:

blogmailing-in-roka

kode

۞

P R E B E R I    Š E | Y O U   M I G T H   A L S O   L I K E

123456789

Kategorije:[Good to know | Dobro je vedeti]Oznake: , , , ,

1 komentar

  1. Žal ima svet medijev natančno določena pravila. Na katerega nasedejo iluzionisti. Tej komercialni tv ne pride do živega nobena kriza.

    Imeti službo na tej pro Ameriški tv postaji, sicer hvala bogu levo usmerjeni ( demokratski ) so življenske sanje študentov novinarstva na fdv. Žal se kasneje pokaže, će jim nisi po godu te hitro brcnejo.

    Tam se ve, kdo je šef.

    Na srečo povedano, preveč denarja škodi.
    Raje skromni, a zagotovljeni honorarji, kot skušnjave sanjskih služb. Tudi sanje se hitro razblinijo.

    Zdi se mi, da nam Stric sam spet žuga kaj se pa greste z to peticijo o umiku Slovenske vojske iz Afganistana?

    Pa mu takoj povemo:

    Yenkiji go home. Svet ima dost reševanja Ameriških nacionalnih beri naftnih in ostalih interesov širom sveta.
    Za Ameriškimi intervencijami ostaja samo beda in trplenje

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: