Feeds:
Posts
Comments

Archive for the ‘l – Who is… / Kdo je…’ Category

Teden za nami, je bil nekako v duhu Nick Vujicica, človeka, ki premika meje  in motivatorja, z sporočilom sprejemanja sebe, svojega telesa in ljubezni do sebe.

Ogledala sem si njegov nastop v napolnjeni Dvorani tabor,  kjer me je fasciniral njegov smisel za humor. Je definitivno eden boljših stand up komikov. Stresal je šale v tonu, da je na prvem javnem nastopu imel takšno tremo, da so se mu tresla kolena in podobne izjave. Drug del predavanja, kjer se iz komedijanta prelevi v pridigarja, mi je deloval nekoliko prazno.

Pa vendar … dal mi je misliti o moči humorja. Humor, ki omogoča, da sebe ne jemljemo tako resno, humor, kot orodje za zdravitev. Kadar smo v neki emotivni drami ali filmu, ki nas vleče dol, takrat se je težko spomniti na humor in če znamo takrat obrniti stvari in videti humoristično plat … no, to je potem To.

Read Full Post »

so bile besede Bill Hicksa, enega največjih stand up komikov, ki je humor uporabil kot sredstvo ozaveščanja družbenih problemov. Bil je govornik resnice. Pa vendar sta ga gnev in bolečina, ki ga ju je nosil v sebi razžirali. Leta 1994 je v 32 letu starosti umrl.

Njegova zgodba je bila povzeta v dokumentarcu American: The Bill Hicks Story, kjer preko animacij fotografij in pričevanj njegovih bližnjih razkrijejo zgodbo iz njegovih najstniških let pa vse do smrti oz do točke, kjer se mu karierna pot sestavi.

Bill Hicks je v svojih nastopih povedal mnogo zanimivih izjav, jih osvetlil z drugega kota ter pokazal ogledalo družbe. Njegove izjave so še vedno ‘popularne’, ena od teh je tudi slednja:

The world is like a ride in an amusement park. And when you choose to go on it you think it’s real because that’s how powerful our minds are. And the ride goes up and down and round and round. It has thrills and chills and it’s very brightly coloured and it’s very loud and it’s fun, for a while. Some people have been on the ride for a long time and they begin to question: “Is this real, or is this just a ride?” And other people have remembered, and they come back to us, they say, “Hey, don’t worry, don’t be afraid, ever, because this is just a ride.” And what do we do? We kill those people.

Read Full Post »

Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli in naredili ta dogodek poseben in dragocen ter pri tem  pričarali tako fantastično atmosfero, da se je rodil pravi mali biser :)

Te fantastične fotke in meni dragocene momente je ulovil fotograf Boštjan Lah in še posebna zahvala Udarniku (http://zavodudarnik.wordpress.com/), ki podpira in odpira prostor pod soncem.

Merci

:D

Read Full Post »

Rodil se je leta 1955 v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, tu in tam posejane z obdobji samomorilske potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu in je začel delati kot raziskovalec in doktorski kandidat na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti. Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecevje preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti. Ljudje so ga začeli spraševati po njegovih izkušnjah in sčasoma je postal duhovni učitelj, ki je zaslovel po celem svetu s knjigo »The power of Now« (Moč sedanjega trenutka). Od leta 1996 živi v Vancouvru v Kanadi. Potuje in predava ter vodi delavnice po celem svetu.

Read Full Post »

Ptujska gora

Fritz Lang je leta 1915 služboval kot artilerijski podoficir v Ljutomeru, kjer se spoprijateljil z Karlom Grosmannom (pionir slovenskega filma).

Pričevanja omenjajo, da ga je očarala Ptujska gora in znamenita Marija s plaščem, čigar kip povezujejo z inspiracijo znamenitega prizora iz filma Metropolis.

Po pričevanju dr. Božene Grosman in dr. Vladimirja Grosmana je leta 1915 v očetovi hiši v Ljutomeru nekaj mesecev stanoval artilerijski podoficir Fritz Lang (1890-1976), poznejši slavni filmski režiser, ki ga poznamo po filmih “Metropolis“, “Nibelungi“, “Žena na mesecu“, “M.“, “Testament dr. Mabuseja“, “Lov na človeka“, “Ministrstvo strahu“, “Ženska v izložbi“, “Ko mesto spi“, “Tisoč oči dr. Mabuseja“.

Udeleževal se je družinskih praznikov in veliko časa prebil v knjižnici Karolovega očeta. Spominjata se tudi, da je kiparil v bližnji lončarski delavnici. Skulpture so edino ohranjeno umetniško delo iz Langovega predfilmskega obdobja. Kot velik ljubitelj posnetih podob in poznavalec takratne filmske tehnike tako ni izključeno, da je Grossmann vsaj delno vplival tudi na ustvarjalno pot enega največjih režiserjev zlate dobe filma.

Marija zavetnica s plaščem

Nastala je okoli leta  1410 in je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Marijina podoba v baročnem glavnem oltarju milo vabi v svojo bližino. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi najdemo portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov, mnogih predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi.

Read Full Post »

Intervju z Marcelom Messingom, nizozemskim antropologom, filozofom, poznavalcem religij in avtorjem mnogih knjig. Priporočam ogled.
(intervju ima 11 delov)

Read Full Post »

This slideshow requires JavaScript.

Tridnevni obisk Dalajlame 14 v Mariboru.

Read Full Post »

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.